Piše: Peter Truden
»Ne morem namreč verjeti, da v letu 2021 obstajajo ljudje, ki bi v takšne nebuloze tudi verjeli. Glede na to, da večina antropologov dandanes tretira raso kot socialno-politični in ne biološki fenomen, se nam zdi izjemno neizobraženo, da se omenjena gospa o tem ni predčasno izobrazila,« je za portal 24ur dejal direktor Zavoda Afriška Vas Daniel Nzotam.
Portal komercialne televizije POP TV se je zgražal nad oddajo Faktor na TV3, kjer je voditeljica tudi govorila, da si označen za rasista, če govoriš o razlikah med rasami. Odziv Nzotama je bil, da so razlike med rasami »nebuloze« in da večina antropologov »dandanes tretira raso kot socialno-politični in ne biološki fenomen«.
Ljudi so na rase razvrščali že stari Egipčani (risarija iz groba Setija I.), tako je bilo potem dolga tisočletja, dokler pred približno pol stoletja ni tudi v znanstveno-intelektualnih krogih prevladalo politično korektno mnenje, da je rasa družbeni konstrukt s skoraj brez pomena v biološkem smislu. Da je pač razvrščanje ljudi po rasah površno in skoraj ničesar ne pove o človekovi osnovni fiziologiji. Podobno so začeli trditi tudi za etnično pripadnost, ki naj bi samo netila spore med ljudmi. Da bi pa kdo pomislil, da se različne rase različno odzivajo na različna zdravila, se ni zgodilo oziroma bi bilo takoj označeno za rasistično.
Potem se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Vse bolj podrobne genetske in farmakogenetske raziskave so pokazale pomembne razlike med rasnimi in etničnimi skupinami v presnovi, klinični učinkovitosti in stranskih učinkih pri številnih zelo pomembnih zdravilih, zato so nekatere farmacevtske družbe že v začetku tisočletja začela z izdelavo zdravil posebej za črnce in posebej za belce.
Ameriška agencija za zdravila (FDA) je leta 2003 zelo previdno in brez velikega hrupa odobrila prvo zdravilo na podlagi rase – BiDil. Z njim so zdravili črnce s srčnim popuščanjem. To ločevanje seveda ni bilo označeno za rasistično, ampak kot »način za zmanjšanje zdravstvenih razlik med belci in črnci s ciljanjem na skupino, ki je najbolj trpela zaradi bolezen«. Toda s tem je bilo de facto znanstveno priznano, da rase niso družbeni konstrukt, ampak biološki in genetski fenomen.
Izdelovalce zdravila Plavix (preprečevanje krvnih strdkov) je leta 2014 tožil havajski državni tožilec, saj proizvajalec ni razkril, da je bilo zdravilo manj učinkovito pri bolnikih z nekaterimi podedovanimi oblikami jetrnega encima, imenovanega CYP2C19. Ta jetrni encim pa je bolj pogost pri Azijcih, Havajčanih in prebivalcih na drugih pacifiških otokih, kot pa pri belcih. In če boste dobro prebrali tudi kakšna Krkina navodila za uporabo zdravila, boste lahko pri zdravilu Tolucombi opazili opozorilo: »Zdravilo Tolucombi lahko pri črni rasi manj učinkovito znižuje krvni tlak.«
Človek bi dejal, da ločevanje po (bioloških) rasah v medicini in farmaciji pravzaprav rešuje človeška življenja. In ja, vsa življenja štejejo.
