Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali koordinator strokovne svetovalne skupine, ki pripravlja PKP, Matej Lahovnik, direktorica DSO Vojnik Breda Božnik in psihologinja Eva Kovač.
Včeraj je bilo opravljenih 4.536 PCR-testov. Z njimi je bilo potrjenih 911 novih primerov, delež je znašal 20,1 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 32.763 hitrih testov. Z njimi je bilo potrjenih 708 novih primerov, delež je znašal 2,2 odstotka. Skupaj je bilo opravljenih 37.299 testiranj, pozitivnih je bilo 1619 testov. Včeraj se je testiralo 18.080 zaposlenih v šolah, test je bil pozitiven pri 240 osebah, delež je bil 1,3 odstotka. V bolnišnicah se zaradi koronavirusa zdravi 1032, na intenzivni negi pa 168 pacientov. Umrlo je 19 oseb, 15 v bolnišnicah, 4 v domovih.
V skladu z Načrtom sproščanja ukrepov se država trenutno nahaja v rdeči fazi. Sedem dnevno povprečno število pozitivnih primerov po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 1.218 (včeraj 1.223). Število oseb, ki so hospitalizirane, je 1.032. Za prehod v naslednjo oranžno fazo morata biti oba kriterija nižja od 1000.
Po sklepu vlade s sredine covid seje v preteklem tednu, je trenutno 5 regij črnih (goriška, jugovzhodna Slovenija, obalno-kraška, posavska in zasavska), ostalih 7 regij je rdečih. Danes je opaziti trend poslabševanja epidemiološke situacije v nekaterih regijah. Še posebej izstopa Gorenjska, včeraj je 7-dnevno povprečje pozitivnih primerov znašalo 116, danes 134. Tudi na Koroškem, kjer je bilo stanje v zadnjih dnevih najboljše, so danes podatki nekoliko slabši: včeraj je bilo 7-dnevno povprečje 31, to bi regijo že uvrščalo v oranžno fazo, danes je podatek 35, kar jo uvršča v rdečo regijo. Slabši trend je tudi v osrednjeslovenski regiji, včeraj je bilo omenjeno merilo 290, danes 304. Podatek za Goriško je boljši: 78, meja za rdečo fazo je 77. Tudi v Obalno-kraški regiji danes številke kažejo bolj spodbudno sliko: včeraj je bilo število 76, kar je mejna številka za rdečo fazo, danes je podatek 71, s čimer regija izpolnjuje kriterij za rdečo fazo.
Tedenski podatki o stanju pozitivnih primerov v domovih za starejše kažejo, da je na novo pozitivnih v domovih za starejše od 25. januarja do 31. januarja med stanovalci 130, skupaj v drugem valu 11.095, med zaposlenimi 77, skupaj pozitivnih v drugem valu 4.268. O več kot 10 pozitivnih primerih so v preteklem tednu poročali iz naslednjih domov: DU Šmarje pri Jelšah (16), DU Podbrdo, Enota Tolmin (15), Obalni dom upokojencev Koper (30). V 5 posebnih socialnovarstvenih zavodih je v preteklem tednu na novo postalo pozitivnih 16 stanovalcev in 13 zaposlenih.
Svetovalna skupina za pripravo ukrepov se ozira k izhodni strategiji
UMAR po besedah Lahovnika ugotavlja, da se je januarja nadaljevala zmerna rast števila brezposelnih, vendar ob ohranjanju interventnih ukrepov, predvsem čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa in moratorijev na odplačilo kreditov, povišanje števila brezposelnih decembra ni bistveno odstopalo od preteklih let v istem obdobju, ko se sezonsko iztekajo pogodbe za določen čas.
Plačilna sposobnost številnih podjetij v storitvenih dejavnostih, ki morajo zaradi ukrepov biti zaprte, je nizka. Zato ta podjetja ne poslujejo ali v bistveno manjšem obsegu. Svetovalna skupina je predlagala v PKP8 dva ukrepa. Eden je podaljšanje ukrepa čakanja na delo do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja (do konca junija).
Drugi ukrep pa je subvencioniranje višje minimalne plače. Subvencioniranje vedno povzroči distorzije na trgu, v tem primeru lahko govorimo, da se podpirajo najslabša podjetja, ki izplačujejo nižje plače. Protiargument je, da če pride do povečanja brezposelnosti, trg dela, zaradi skoraj popolne zamrznitve storitvenih dejavnosti, ni sposoben absorbirati presežnih brezposelnih. Zato se je država odločila, da dve tretjini bremena dviga minimalne plače v prvih šestih mesecih prenese nase. Povprečen dvig stroškov dela je nekaj manjši od 96 evrov, zato bo država s 50 evri subvencije prevzela pri vsakem zaposlenem približno dve tretjini stroška višje minimalne plače.
Število tečajev je bilo v letu 2020 najmanjše v zadnjih šestih letih, lahko, da bo ob koncu ukrepov za blažitev gospodarske krize, število stečajev naraslo.
Vloga direktorjev domov starejših občanov izredno pomembna
V domu starejših občanov Senecura Vojnik je covid-19 prebolelo 89 stanovalcev in 40 zaposlenih. Doslej se je cepilo že 47 stanovalcev in 65 zaposlenih, ki so že bili oziroma še čakajo na cepljenje, kar bo skupaj več kot dve tretjini vseh zaposlenih. Za tako visok odstotek cepljenja v obeh skupinah je ključno pogovarjanje.
Med prvimi v Sloveniji so začeli izvajati antigenske teste med stanovalci in zaposlenimi, ki so jih prejemali preko matičnega podjetja oziroma lastnikov iz Avstrije. Z izvajanjem hitrih testov smo bistveno pripomogli k počasnejšemu in manjšemu širjenju okužbe, saj smo lahko hitreje okužene zaposlene izločevali iz delovnega procesa in ločevali okužene oskrbovance.
Božnikova je zaključila, da je njihova izkušnja covida, tudi zgodba strahu, požrtvovalnosti in nenehne tekme s časom, s prostorom, zgodba medsebojne podpore ter tudi nepriznavanja in neupoštevanja ukrepov s strani določenih posameznikov. Zahvalila se je lokalni skupnosti, ki jim je pri spopadanju z virusom zelo pomagala.
Največjo ceno epidemije nosijo starostniki in nato otroci
Koliko »psihološkega« bremena lahko posamezniki zdržijo, je odvisno od prožnosti posameznika oziroma psihične odpornosti. Te se ljudje lahko naučijo, saj niso tako ranljivi, kot si morda predstavljajo. Ljudje so precej dinamični, in čeprav si ne želijo sprememb, se jim lahko prilagodijo.
V življenju so se ljudje srečali že z mnogimi težkimi situacijami, izgubami, izzivi, preizkušnjami. Vsaka od teh predstavlja izkušnjo, kako se naslednjič bolj uspešno soočiti s težavami, predvsem preko orodij, kako se spoprijeti s stresom, s sposobnostjo nadzorovanja misli in čustev, s sposobnostjo prositi za pomoč.
Za visoko psihično odporne posameznike je značilno, da se znajo dobro prilagajati na težave, tragedije, grožnje ali na intenziven stres. Čeprav so ti dogodki težki, neprijetni ali boleči, jih je treba znati zdržati in preživeti.
Kovačeva svetuje, da naj se posamezniki nehajo obremenjevati s stvari, nad katerimi nimajo vpliva. Osredotočajo naj se na stvari, ki so v njihovi moči, da jih nadzorujejo, to je oceno situacije, lastna vedenja, izbiro, kako preživljati čas, ali spremljati spodbudne novice ali pa brati teorije zarot in nasprotovanja virusu za vsako ceno.
Največjo ceno epidemije nosijo starostniki in nato otroci. A starši so tisti, ki učijo otroke odziva na stres, tudi preko modelnega učenja. Starši naj se vprašajo, kakšen zgled so otrokom? Naj jim bodo vzor, pomagajo naj se jim soočati s težavami. Ni smiselno poglabljati negativnih občutkov s pretiranim dokazovanjem, kakšna škoda je otrokom storjena. Lahko se zgodi, da kar pričakujemo, in z lastnim vedenjem usmerjamo, da se bo pričakovano potem res zgodilo.
Ni se smiselno obnašati, kot da bo storjena nepopravljiva škoda. Smiselno je spodbujanje in pozitivno usmerjanje otrok, prijateljev, znancev, da se bo kriza uspešno prebrodila. V tem trenutku namreč ni dovolj empiričnih podatkov, ki bi lahko napovedovali, kakšne bodo dolgoročne psihične posledice za otroke. Glede ranljivih skupin so na preizkušnji strokovnjaki, da bodo te posameznike znali poiskati in jim pomagati. V veliko pomoč posameznikom bo, če bodo ljudje poskušali biti čim bolj podporni, sočutni in pomagali posameznikom iz stiske, ne pa le-te še poglabljati. Ljudi je spodbudila, da naj bodo prijazni, dobrovoljni, skrbijo za zdravje samega sebe in vseh okoli njih, da naj bodo družbeno odgovorni in da naj si ustvarjajo trenutke, za katere bodo hvaležni.
