Piše: C. R.
V ponedeljek, 13. januarja 2025, se je v Novem mestu na redni seji sestal Stalni svet Slovenske škofovske konference (SŠK), ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik ter član stalnega sveta, to so škofje Andrej Saje, Peter Štumpf in Maksimilijan Matjaž.
Stalni svet je ožje delovno telo škofovske konference, ki deluje v okviru zbora škofov SŠK. Obravnavali so tekoča vprašanja in gradivo za prihodnjo sejo SŠK, ki bo v Mariboru, 10. marca 2025.
Škofje so se spomnili na 13. januar 1992, ko je Sveti Sedež med prvimi priznal neodvisnost Republike Slovenije. Odločitev svetega papeža Janeza Pavla II., objavljena na današnji dan pred triintridesetimi leti, je odločilno vplivala tudi na priznanja drugih držav.
Škofje so sprejeli tudi izjavo glede treh zakonodajnih predlogov, ki v teh tednih razburjajo slovensko javnost, predvsem pa vernike in vernice.
Škofe skrbi ponovni poizkus uvedbe asistiranega samomora v slovensko zakonodajo, o čemer se je Katoliška Cerkev z drugimi krščanskimi cerkvami in ostalimi verskimi skupnostmi že večkrat jasno opredelila [1, 2, 3]. Škofje želijo poudariti, da bo takšen zakon ovrgel doslej temeljno civilizacijsko normo, da je treba vsako človeško življenje, ne glede na zdravstveno stanje, brezpogojno spoštovati. Gre za prvi korak k razvrednotenju človeškega življenja in dolgoročnemu samovoljnemu odločanju o tem, kdo ima pravico umreti, pozneje pa tudi, kdo ima pravico živeti. Takšen zakon bi imel za posledico »pasivno prisilo k samomoru«, pri čemer se ranljivi, bolni in ostareli, vedoč, da obstaja izhod, začnejo čutiti prisiljene, da se v svoji bolezni in ranljivosti »umaknejo« v smrt. Rešitev škofje vidijo v pomoči in bližini umirajočim in njihovim svojcem, zato naj država več sredstev nameni celostni paliativni oskrbi.
Nadalje škofje opozarjajo na težave, povezane s predlogom Zakona o medijih, ki predvideva nedopusten in avtoritaren nadzor nad svobodo izražanja. T. i. »neprimerne vsebine« in »sovražni govor« bodo kaznovani z denarnimi kaznimi ali odstranjenimi vsebinami. V javnem prostoru vsekakor ne sme biti mesta za sovražni govor. Škofe pa skrbi, da bi lahko bila tako označena tudi legitimna mnenja, ki izvirajo iz verske svobode in prepričanj posameznikov, cenzurirana in sankcionirana s strani inšpektorata. Na udaru bi lahko bili posebej mediji, ki pogosto objavljajo katoliške vsebine.
Slednjič škofe skrbi tudi predlog novega nepremičninskega davka s 1,45-odstotno davčno stopnjo na posplošeno tržno vrednost stanovanjskih nepremičnin, ki bi močno prizadel slovenske župnije in druge ustanove. Spodbujajo, naj odgovorni dodatno ne obremenjujejo državljanov Republike Slovenije. Verski delavci, verniki in vernice z lastnimi sredstvi in velikimi napori vzdržujejo cerkveno imetje. Dodatni davek na nepremičnine bi pomenil udarec vsem tem naporom in še bolj obremenil svobodo verskega življenja v Sloveniji.
