Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
26. februarja 1992 je Slovenija 25.671 ljudi, ki so imeli državljanstvo republik nekdanje Jugoslavije, izbrisala iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. Medtem ko drži, da je bilo nekaj takih, ki jim je bila narejena krivica, ker si niso mogli urediti papirjev oziroma niso bili o tem obveščeni, ne moremo mimo dejstva, da večina teh ni izkoristila možnosti, ki jim je bila dana. Navkljub temu pa vladajoči sedaj pravijo, kako bi bilo treba razmisliti o noveliranju zakonodaje, ki ureja status vseh “izbrisanih”, ter odškodnin zanje. Termin “izbrisani” pa bi se moralo po besedah predsednice Državnega zbora RS nadomestiti celo z “žrtvami”.
Obdobje vojne za Slovenijo in obdobje njenega osamosvajanja je bilo obdobje, ko je bilo treba sprejeti odločitev, ali ostati in živeti v Sloveniji kot njen državljan ali pa špekulirati, če se bo Slovenija sploh osamosvojila ali ne. Nad 180 tisoč ljudi je sprejelo pravo in pravočasno odločitev, nekateri drugi pa tega niso storili iz različnih razlogov. Medtem ko si manjšina ni mogla urediti statusa, je večina špekulirala.
“Nisem zaprosil za slovensko državljanstvo, ker bi to bilo necivilizacijsko,” je zelo zgovorna izjava, ki jo je leta 1996 podal vodja izbrisanih Aleksandar Todorović. V spodnjem posnetku pa si lahko ogledate, kako je Todorović odgovoril na vprašanje nekdanjega ministra za notranje zadeve in aktualne vodje konzularnega sektorja ministrstva za zunanje zadeve Andreja Štera, ki je Todorovića povprašal: “Če bi se zadeve vrnile v prvotno stanje in bi vrteli čas nazaj in prišli do 26. februarja, bi se vi gospod Todorović takrat, ko je še bil čas, odločili, da bi si uredili status tujca?” Odgovoril je s “seveda”. Ko ga je nato povprašal, zakaj si torej statusa ni uredil, je Todorović pristavil: “Zakaj pa bi si ga?”
Naravnost cinično po njegovih besedah pa je, da se sedaj govori o tem, kako morajo tisti, ki imajo 500 evrov pokojnine in so gradili to državo, plačevati tistim, ki niso verjeli v to državo in so zavrnili slovensko državljanstvo, in zdaj terjajo nekakšno odškodnino. “Svetujemo predsednici DZ, da se poduči o slovenski zgodovini in ne zlorablja zakonodajne oblasti in DZ za trošenje neumnosti,” je poudaril.
Da bi bilo sicer potrebno primere “izbrisanih” presojati od primera do primera, je v preteklosti poudaril tudi nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak. Kot kaže, pa to vladajoči ne razumejo ali nočejo razumeti, čeprav gre v primeru odškodnin za denar davkoplačevalcev. Ko bi se vsaj ukvarjali s stvarmi, ki so pereče, denimo z izboljšanjem položaja upokojenih, ki so celo življenje vplačevali v blagajno, pa sedaj na račun visokih cen hrane in položnic težko shajajo iz dneva v dan.