11.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Spoznajte Matjaža Grudna – še edega izmed otrok privilegiranih “komunističnih staršev”, ki v imenu evropske institucije prodaja skrajno levičarske ideje!

Na posvetu o sovražnem govoru pri predsedniku Borutu Pahorju ni manjkal niti direktor direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope Matjaž Gruden. Že od njegove zasedbe te dobro plačane funkcije pred pol leta se govori, da je bilo pri tem ključno njegovo poreklo. Njegov oče Igor Gruden je bil dolgoletni novinar Dnevnika in RTV ter znanec zadnjega šefa partije Milana Kučana. 

 

Na četrtkovem posvetu o sovražnem govoru pri predsedniku republike Borutu Pahorju ni manjkal niti direktor direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden. Osrednji mediji ga prodajajo kot strokovnjaka za “sovražni govor”. Gruden, ki živi v Strasbourgu, ni čakal, preden je za nedavni teroristični napad islamskega radikalca okrivil kar besede, o tem je na svojem Facebook profilu zapisal sledeče: “Streljanje Cherifa C., 29 letnika iz Strasbourga, se je namreč rodilo iz sovraštva, in to sovraštvo se je rodilo iz besed. Najprej morda izmenjanih neposredno, med somišljeniki, potem na družbenih omrežjih. V medijih – za razliko od nekaterih drugih sovraštev -, verjetno ne. Šlo je za besede, ki dehumanizirajo ‘drugega’ in strašijo pred ‘drugim’, besede o večvrednih verah, kulturah, narodnostih. Besede, ki upravičujejo in tlakujejo pot nasilju.”

Kako naj bi bile krive besede za radikalizacijo terorista, ki se je radikaliziral na podlagi islamske ideologije, ni jasno. A dejstvo je, da bi z več svobode govora in bolj kritičnim poročanjem medijev o islamskem radikalizmu ter s povečevanjem ozaveščenosti družbe takšne in podobne dogodke gotovo lažje preprečevali, tudi organi pregona v mnogih primerih ne ukrepajo, saj se bojijo obtožb o rasizmu, s strani takšnih, kot je Gruden!

Jasno je, da bi najraje omejil svobodo govora drugače mislečim

V svojem zapisu na družbenem omrežju Facebook nadaljuje z zagovorom omejevanja svobode izražanja: “Po drugi strani svoboda govora tudi po Evropski konvenciji o človekovih pravicah ni neomejena. 10. člen je edini, ki poleg pravice omenja tudi odgovornost. Poleg tega v drugem odstavku sam našteva pogoje, pod katerimi je možno svobodo govora omejiti. Na koncu svobodo govora omejuje tudi 17. člen konvencije, ki prepoveduje zlorabo katerikoli določbe v konvenciji za kršenje drugih zaščitenih pravic ali svoboščin. To je v kontekstu razprav v Sloveniji izjemno pomembno. Zelo veliko govorimo o pravicah in svoboščinah tistih, ki sovražijo, zelo malo pa o človekovih pravicah tistih, ki so sovraženi. Ne glede na vse to pa je potrebno glede zakonskega omejevanja svobode govora ostati previden. Sam si ne želim demokracije, katere preživetje bi bilo odvisno samo od tožilcev. V delujoči demokraciji zato potrebujemo tudi jasen in odločen družbeni odgovor in obsodbo sovraštva in nestrpnosti. Potrebujemo jasna stališča ljudi na izvoljenih javnih funkcijah v obrambo načel in vrednot, ki smo jih zapisali in zaščitili z ustavo.”

Milan Kučan na Ilovi gori, obkrožen s totalitarnimi simboli (Foto: Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje)

S tem je ponovil poziv zadnjega šefa partije Milana Kučana, ki je pred tedni na Ilovi Gori grozeče pozval državne institucije, da pričnejo preganjati t. i. “sovražni govor”, namignil pa je tudi, da takšen govor “posamezniku ali različnim skupinam ljudi odreka svobodo in dostojanstvo”, s čimer je namignil na skupino privilegiranih prvorazrednih državljanov, kot je sam. Institucije globoke države pa bi še naprej “zaradi obrambe svobode govora” ukrepale v smeri, da bodo grožnje z leve strani še naprej tolerirane, standarde dostojanstva pa bi postavljali borci proti “sovražnemu govoru”, kakršen je radikalni levičarski aktivist Domen Savič. Slednji je tudi Grudnov prijatelj na omrežju Facebook, njegove objave redno komentira, pod njegovim zapisom v komentarju pa je pripomnil, da misli, da ga predsednik ni slišal. Kot zainteresiran za področje omejevanja svobode govora se je, verjetno iz razočaranja, da tudi sam ni bil povabljen na posvet, odzval z mnenjem, da se da tudi predsedniku republike groziti na zelo spoštljiv in nežaljiv način. Savič je predsedniku Pahorju “prijazno” sporočil še slednje: “Odjebite s takimi.”

Dal je vedeti, kateri mediji ga motijo, in poudaril relevantnost 133. člena SFRJ

Da Grudna motita, tako kot njegovega prijatelja Saviča, predvsem Nova24TV in Demokracija, pa lahko preberemo iz nadaljevanja zapisa: “Prepričan sem, da se boste strinjali z menoj, da v soočenju s sovraštvom, z nestrpnostjo, rasizmom, homofobijo, antisemitizmom, z žaljenjem in zanikanjem človeškega dostojanstva posameznikov ali skupin, tišina in neodzivnost svobode ne branita, ampak jo ogrožata.” Omenjene obtožbe s strani levičarskih aktivistov bremenijo omenjena medija predvsem zaradi poročanja z drugačnega zornega kota in nestrinjanja s prevladujočo levičarsko ideologijo. Ključno pa je, da medija kritično poročata o vladi ter razkrivata delovanje globoke države, prav zato pa sta tako moteča za akterje, kot je Gruden. Da pa ne pozna nobenega sramu, je postalo jasno, ko je izpostavil relevantnost 133. kazenskega zakonika totalitarne SFRJ, ki je sankcioniral verbalni delikt: “Na koncu zgolj samo še o zgodovinskih referencah. V Sloveniji se pogosto omenja 133. člen KZ v bivši državi, ki je gotovo relevanten. Tudi na podlagi lastnih izkušenj lahko razumem oklevanje, ki ga ta izkušnja povzroča glede posegov v svobodo govora. Vendar je 133. člen le del zgodbe. Za današnjo razpravo so relevantne tudi druge zgodovinske izkušnje, kjer ni šlo toliko za konflikt med oblastjo in njenimi kritiki, ampak predvsem za širjenje laži in sovraštva in ščuvanja proti določenim skupinam v družbi, pogosto z zelo tragičnimi posledicami. Tukaj bi gotovo veljalo omeniti medijsko podprto razpihovanje medetničnega sovraštva v krvavih vojnah na tleh bivše Jugoslavije, vlogo medijev v genocidu nad Tutsiji v Ruandi in seveda 30. leta prejšnjega stoletja v nacistični Nemčiji, ki so šolski primer dehumanizacije določenih skupin kot priprave na zločine proti človeštvu.” Da, prav ste prebrali: zloglasni 133. člen je relevanten v kontekstu medijsko podprtega razpihovanja sovraštva s strani nacistične Nemčije in povzročiteljev ruandskega genocida, s čimer Gruden primerja vlogo delovanja opozicijskih medijev.

Matjaž Gruden je v filmu Sreča na vrvici igral vlogo glavnega igralca Matica. Njegov soigralec je bil tudi Igor Šoltes, danes njegov prijatelj. (Foto: Facebook)

Gre za levičarskega populista

Vodenje direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope je Gruden prevzel junija letos, pred tem je bil vodja direktorata za načrtovanje politik. Izobraževanje, delo z mladimi in kultura so pri tem po njegovem ključnega pomena. “V to se je v zadnjih desetletjih vlagalo bistveno premalo in to je po mojem mnenju eden od vzrokov za ponoven vzpon nacionalizma in populizma,” je takrat povedal za STA. Kot še izhaja iz njegove aktivnosti na Facebooku, kot nacionalizem, ki ga očitno smatra kot škodljivega, misli tudi na pravico vsake države, da zavaruje svoje meje in s tem zaščiti svoje ozemlje ter na njem ohrani suverenost, populizem pa je zanj verjetno že nasprotovanje posvajanju otrok s strani homoseksualnih parov, kar je dal vedeti že kot aktivist med kampanjo pred referendumom o družinskem zakoniku leta 2015. Svoja stališča izraža tudi v obliki zapisov v režimskem trobilu Večer, kjer pa je nedavno desnico primerjal kar s Severno Korejo: “Prihodnost nam ogroža politika, ki ima sama najbolj polna usta varnosti in domoljubja. Veliki nacionalisti iz majhnih držav pozabljajo na sebičnost in brezobzirnost unilateralnega sveta. V džungli, v kateri pravila določa največji in najmočnejši orangutan, ni konsenzualnih mednarodnih odnosov. Za majhne države v takšnem svetu ni ne sveč ne romantike, le suverena pravica večjih in močnejših, da si vzamejo, kar menijo, da jim pripada.” Priročno je pozabil povedati, da je Severna Koreja rezultat ekstremnega vsiljevanja levičarskih politik, prav tako pa imata komunizem in levica več skupnega z nacizmom in fašizmom kot sodobna desnica. Na evropski ravni pa očitno tesno sodeluje s Fransom Timmermansom, spitzenkandidatom Stranke evropskih socialistov (PES), ki je v svojem nagovoru na kongresu v Lizboni dejal celo, da je potrebno Evropo združiti z Afriko!

Matjaž Gruden in Frans Timmermans za skupno mizo. (Foto: Facebook)

So mu na dobro plačano funkcijo pomagale družinske povezave?

Matjaža Grudna, ki straši z ogorčenostjo Sveta Evrope nad dogajanjem v Sloveniji, so po osamosvojitvi njegovi vplivni starši hitro poslali kar v tujino, saj so se bali, da bodo tukaj oropani za kariero. Kot je povedal Boštjan M. Zupančič, je absurdno, da pa zdaj prav on iz Strasbourga pametuje o svobodi govora. Njegov oče Igor Gruden je bil režimski novinar pri Dnevniku in TV Slovenija, ki pa je, kako ironično, umrl 14. januarja 2007 med pohodom v slovensko rdečo meko – Dražgoše. Tam se vsakoletno proslavlja. Da je bil prav blizu zadnjemu šefu partije, priča tudi priložena fotografija, nedvomno pa je svojemu sinu omogočil privilegirano otroštvo. Ta je še kot osnovnošolec namreč zaslovel kot igralec v mladinskem propagandnem filmu Sreča na vrvici.

Igor Gruden in Milan Kučan (Foto: Facebook)

J. Ž.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine