Piše: L.K.
Vlada je na današnji 35. redni seji, skladno s 118. členom Poslovnika državnega zbora, iz zakonodajnega postopka umaknila Predlog zakona o začasnem plačnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem, je na tiskovni konferenci po 35. redni seji vlade povedala ministrica za pravosodje, Dominika Švarc Pipan. Plačni dodatek, ki bi znašal 600 evrov, bi sicer jutri na izredni seji državnega zbora obravnavali po nujnem postopku, ki ga je predlagala vlada z obrazložitvijo, da se s tem preprečijo morebitne težko popravljive posledice za delo države.
Na naše vprašanji ali je umik Predlog zakona o začasnem plačnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev povezan z včerajšnjo stavko upokojencev in drugimi sindikalnimi zahtevami po višjih plačah, je ministrica odgovorila: »Ne, ta umik ni povezan s sindikalnimi zahtevami in kot sem sama večkrat poudarila moramo ločevati vprašanja celovitega urejanja plač v javnem sektorju, ki kot sedaj, kot že čivkajo vrabci na veji, že dolga leta ni več enoten, razmerja v njem so popolnoma porušena in zato se je ta vlada kot prva vlada po več kot 10ih letih te reforme tudi resno sistemsko lotila. Tako da želimo urediti plačni položaj, in položaj pokojnin vseh segmentov naše družbe, tako da bo ta tako finančno vzdržen kot tudi pravičen in zagotavljal vsem prebivalcem naše države ustrezen položaj za dostojno življenje. Tako da tukaj vsekakor ne greza neko strateško umikanje iz p.r. vidika, gre zgolj za umik predloga zato, da najdemo in zagotovimo ustavno pravno gledano vodotesno rešitev. Lahko, da bomo presodil, da je že ta rešitev tudi sprejeta na vladi ta teden v nujni zakonodajni postopek, tista ustrezna. Vendar kot rečeno zato verjetno potrebujemo nekoliko več kot dan ali dva.«
»Mnenje zakonodajno pravne službe je po eni strani predvsem opozorilo na tehnična vprašanja, ki so se nanašala na vprašanja začetka veljavnosti, presečni datum, od katerega bi sodnikom in tožilcem ta začasen dodatek pripadal. To smo določili v predlogu zakona kot od 1. januarja 2023 in pa glede vprašanja izplačevanja oziroma kdaj bi se izplačila začela, tukaj smo sicer pripravili že za današnjo sejo amandma, ki potem zaradi umika seveda ni bil obravnavan, namreč, da bi določili, da se začne izplačevanje teh dodatkov , ki bi pripadali od 1. januarja letošnjega leta z dnem, oziroma ko bo, če bo ta zakon tudi uveljavljen tako, da bi omogočal tudi poračun za nazaj. Vse to v skladu s pripombami mnenja zakonodajno pravne službe. Tisti težji oreh, ki pa ostaja, na kar je Ustavno sodišče tudi opozorilo pa je na morebitno ustavno pravno spornost te ureditve začasnega dodatka z vidika načela delitve oblasti oziroma enakosti med vejami oblasti, saj bi vsaj v tem začasnem obdobju, ko bi ta dodatek veljal, plače sodnikov in tožilcev lahko defakto lahko presegle tudi plače drugih funkcionarjev na primerljivih ravneh v izvršilni in zakonodajni veji oblasti. Moje mnenje kot ministrice za pravosodje, moje strokovno mnenje sicer je, da tega ne bi smeli razumeti na ta način, kajti kot rečeno z dodatki se že v številnih drugih plačnih skupinah prebija ta meja tudi 67. plačnega razreda defacto in hkrati se moramo zavedati, da dodatki kot taki ne štejejo kot del osnovne plače in da zakon lahko posebej uredi posebne dodatke za posamezne plačne skupine in to smo tudi želeli storiti. Ampak kot rečeno pomislek zakonodajno pravne službe jemljemo skrajno resno zato se bomo o njem še enkrat pogovorili in predebatirali to s strokovnjaki,« pa je bil odgovor ministrice za pravosodje na naše vprašanje na kaj natančno je opozorila pravno zakonodajna služba o umiku predloga zakona o začasnem plačnem dodatku.
Zaradi nizkih plač primanjkuje sodnikov in tožilcev?
Naše naslednje vprašanje je bilo ali bo Predlog zakona o začasnem plačnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ko bo obravnavan, tudi takrat obravnavan po nujnem postopku, ki ga je vlada obrazložila s tem, da se preprečijo morebitne težko popravljive posledice za delo države. Dodali smo še vprašanje, za kakšne morebitne težko popravljive posledice za delo države bi v tem primeru lahko šlo. Na ti dve vprašanji se je odgovor ministrice za pravosodje glasil:
»Hvala tudi za to vprašanje, ki je v zadnjih dneh razburjalo predvsem poslance opozicije. Naj uvodoma morebiti dam nekaj konteksta: v republiki Sloveniji se v zadnjih 20ih letih, odkar spremljamo podatke o tem, vsaj dobra tretjina zakonov obravnava po nujnem zakonodajnem postopku in tukaj ni nekih bistvenih razlik med posameznimi vladami, nekako je ta trend konstanten. Večina teh predlogov, ki gredo po nujnem postopku se utemelji z razlogom težko popravljivih posledic za državo. Gre za relativno širok pravni standard, ki ga na vsak konkretni predlog vlade obravnava in o njem odloča kolegij predsednice državnega zbora in ima tudi širok spekter presoje. Sami veste iz preteklosti, da so se najrazličnejši razlogi uporabljali kot utemeljitev, naj mogoče za primer dodam enega od nedavnih zakonov iz prejšnjega mandata, Zakon o digitalni vključenosti, ki je bil v zakonodajni postopek vložen po nujnem postopku z obrazložitvijo, da Slovenija razvojno zaostaja. Ali so to (najbrž v tem primeru) res grozeče težko popravljive posledice za delovanje države je vprašanje o katerem se ne bi opredeljevala jaz ampak se o tem opredeljuje kolegij predsednice državnega zbora. Naša utemeljitev, menimo, da gre za veliko resnejšo situacijo, pa je v tem, naj poenostavljeno povem, menimo da ureditev plačnega položaja sodnikov in tožilcev in drugih funkcionarjev v slov pravosodju ni nujna danes in ni bila nujna včeraj ampak je nujna že vsaj desetletje. Kot rečeno nas na to opozarjajo tudi mednarodne institucije, zagotovitev ustreznega položaja od nas zahteva slovenski ustavno pravni red, zahtevajo od nas tudi mednarodni standardi,« je dejala ministrica za pravosodje in nadaljevala: “Menim, da se že kažejo nekatere negativne posledice slabega plačnega položaja. Vemo, da nizke plače, primerljivo neustrezne plače negativno vplivajo na stimulativni efekt plač, negativno vplivajo na izbor kadrov, zlasti se v slovenskem pravosodju posebej v tožilstvu in v sodstvu izrazito kaže upad zanimanja sploh mladih in pa najbolj kvalitetnih in strokovno usposobljenih kadrov za sodniške in tožilske položaje. To nas vodi v situacijo, kjer bo ob upoštevanju dejstva, da se velik delež sodnikov in tožilcev v naslednjih nekaj letih upokojuje lahko pripelje do situacije, kjer bo resno ogroženo delovanje pravosodnega sistema kot takega v celoti in s tem tudi delovanje države in pravne države. Se pa že v praksi kažejo posledice neustreznih plač in to je zlasti na Upravnem sodišču, kjer je izrazito veliko kadrovskih težav, veliko težav pri pridobivanju mladih strokovnih sodelavcev pa tudi sodnikov, kjer se že kopičijo zaostanki. Enako velja za kazenske postopke – drugo alarmantno področje . ”
Zakon o upravnem sporu
Vlada je na današnji 35. redni seji sicer odločila še besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo. »Glavna rešitev je vezana na spremembo sestave sodišča. Po predlagani spremembi bo glavnino (praviloma enostavnejših) zadev reševal sodnik posameznik, kar posledično pomeni hitrejše reševanje in obvladovanje pripada. Pomembnejše in pravno zapletenejše zadeve, ki jih bo še vedno obravnaval senat, bodo tako lahko prišle hitreje na vrsto. Strankam upravnega spora bo s tem zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, hkrati pa se bo npr. tudi o strateško pomembnih projektih s področja okolja in prostora, pomembnejših zadevah z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin in tudi na drugih področjih zaradi takšne razporeditve sodnikov lahko odločalo hitreje,« so med drugim sporočili z ministrstva za pravosodje.