Piše: Peter Jančič (spletnicasopis.eu)
Poslanci Svobode, SD in Levice nameravajo danes na neustaven način, kot je opozorila zakonodajno pravna služba parlamenta, s spremembo zakona o verski svobodi udariti po cerkvah in duhovnikih: na predlog vlade nameravajo vladi naložiti, da mora cerkvam odvzeti status splošno koristnih organizacij, hkrati na predlog vlade nižajo državno sofinanciranje davkov in prispevkov duhovnikom na najnižjo možno raven, ki jo še dovoljuje zakon. Zaradi sprememb so včeraj protestirali škofje, ki od vlade pričakujejo, da svoj lastni predlog sprememb zakona o verski svobodi umakne iz dnevnega reda in ga zavrne. To je precej naivna ideja. Kar imamo vlado Roberta Goloba se kaj takšnega še ni zgodilo.
Protest škofov, ki ga v celoti objavljam na koncu članka, pa je skoraj medel v primerjavi s stališčem zakonodajno pravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da je rokohitrski poseg vladajočih na področje delovanja cerkva kršitev ustavne ureditve. O nižanju državne pomoči duhovnikom (ne pa drugim delavcem na področju kulture, ki jih je bistveno več), so pravniki v parlamentu zapisali: “Določitev višine pravice brez utemeljitve je vsebinsko prazna in izvotljena, zato krši načelo pravne države (2. člen Ustave) in zakonsko pristojnost Državnega zbora (87. člen Ustave). Poleg tega je samovoljna in arbitrarna, saj ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov za določeno višino, zato krši tudi načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Razlogi za določitev višine denarne pravice so bistven, neločljivi del pravice same, zato morajo biti vsebovani ob vložitvi Predloga zakona v zakonodajni postopek. Predlog zakona tega ne vsebuje niti v oceni stanja in razlogih za sprejetje predloga zakona (Poglavje 1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona), niti v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah predloga zakona (Poglavje 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona), niti v obrazložitvi členov. Z vložitvijo Predloga zakona v zakonodajni postopek zakonodajalec že začne odločati o Predlogu zakona in njegovi vsebini ter uporabljati instrumente zakonodajnega postopka, ki se nanašajo na zakon kot celoto. Predlog zakona stvarnih in razumnih razlogov za določitev višine pravice v 1. členu (prvem odstavku 27. člena ZVS) ne vsebuje, zato takšnega Predloga zakona vsebinsko sploh ni mogoče obravnavati.”
Z zakonom vladne stranke poskušajo določiti tudi, da bi ministrstvo po uradni dolžnosti
izdalo odločbe o prenehanju statusa splošno koristne organizacije cerkvam in verskim skupnostim, pravniki v parlamentu pa opozarjajo, da se z zakonom ne spreminja zakonske opredelitve splošno koristne organizacije in zato sploh ni podlage, da bi v prehodnih določbah ta urejal prehod iz stare v novo ureditev in izdajanje novih odločb o prenehanju statusa splošno koristne organizacije. Takšno ravnanje je, opozarjajo, kršitev načela delitve oblasti.
Izjava slovenskih škofov je takšna:
“Na 6. seji parlamentarnega Odbora za kulturo, 7. septembra 2023, so člani Odbora sklenili, da podprejo načrtovane spremembe Zakona o verski svobodi, s čimer bo ukinjen status splošno koristne organizacije verskih skupnosti ter znižan delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev.
Slovenski škofje želimo po tem, ko je bilo stališče Katoliške cerkve na seji Odbora že predstavljeno, še enkrat poudariti, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjamo, saj zniževanje prispevkov pomeni tudi slabšanje socialne varnosti naših duhovnikov, redovnikov in redovnic ter preostalih verskih delavcev. Ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
Od napovedi sprememb Zakona o verski svobodi smo ves čas opozarjali na nujnost dialoga, ki ga predvideva tudi mednarodni sporazum med Slovenijo in Svetim Sedežem. Na to smo odgovorne opozorili, tako na srečanju na Ministrstvu za kulturo kot tudi na srečanju na Uradu predsednika vlade. Še vedno ne vemo, kaj so razlogi za trenutne predloge sprememb.
Napovedane spremembe niso bile dogovorjene tudi z nobeno drugo versko skupnostjo. O enostranskosti odločitve zakonskih sprememb priča tudi dejstvo, da je bila Katoliška Cerkev na Odbor za kulturo, ki je razpravljal o spremembah omenjenega zakona, povabljena šele na našo izrecno zahtevo. Tudi sama razprava ni bila odprta za naše potrebe in stališča. Vse odločitve so bile enostranske in odločene že v naprej.
Verskih delavcev iz Katoliške cerkve, ki koristijo pomoč države, je trenutno 707. Zneski, ki jih država nameni za njihovo socialno zavarovanje, pa se zdijo v primerjavi z ostalimi samozaposlenimi v kulturi, ki jih prav tako pokriva država, teh je, denimo, preko 3200, majhni. Delo verskih delavcev na področju skrbi za kulturo, izobraževanje in duhovne pomoči je prostovoljno, hkrati pa za našo družbo neprecenljivo.
Še posebej nerazumno je, da se spremembe zakona, kjer se Cerkvi odreka status splošno koristne organizacije, sprejemajo v času, ko je Cerkev prizadetim v vodnih ujmah in naravnih nesrečah, preko Karitas in drugih struktur in posameznikov, nudila veliko materialno in duhovno pomoč. Pričakujemo pravično vrednotenje našega dela in enakovredno obravnavo z ostalimi subjekti v družbi. V vsakem primeru bomo v Cerkvi tudi v prihodnje storili vse, da bomo ljudem v duhovno in drugo podporo.
Napovedane spremembe Zakona o verski svobodi nimajo stvarne podlage. Na to je opozorila tudi pravna stroka. Poslabšujejo dosežene standarde verske svobode. So negativno znamenje tako verskim delavcem kot tudi vernikom v naši domovini, nenazadnje pa vsem ljudem, tudi nevernim, ki cenijo in spoštujejo plemenite človeške, narodne in kulturne vrednote, ki jih v Katoliški cerkvi poudarjamo in širimo. Glede na pomembnost Mednarodnega sporazuma med Svetim Sedežem in Republiko Slovenijo ter glede na uveljavljene standarde verske svobode v zahodni demokraciji pa bodo imele morebitne potrjene spremembe zakona negativen odmev tudi v mednarodni javnosti.
Od vlade Republike Slovenije zato pričakujemo, da predlog sprememb zakona o verski svobodi umakne iz dnevnega reda in ga zavrne. “
Vir: spletnicasopis.eu
