Piše: dr. Stane Granda
Rezultati volitev, čeprav ne dokončni, so znani. Četudi pride do kakšne spremembe in bo SDS prva, to bistva ne spremeni. Le lastnik Pirove zmage postane nekdo drug. Dejstvo je, da so izgubljene volitve, ki po logiki razmer to ne bi smele biti. Kot po isti logiki nikoli ne bi smelo priti do vlade dr. Roberta Goloba. Pa se je oboje zgodilo.
Prve analize volitev sporočajo, da so za Goloba glasovali starejši od 65 let in več žensk kot moških. Zadnje ni razložljivo z dejstvom, da se vedno zavzemajo za Palestince, tudi in zlasti za njihove otroke, pozabljajo pa na uboge Palestinke, zlasti pa Iranke, ampak z ženskim realizmom, ki ga poznamo v obliki malo predelanega pregovora »Bolje golob v roki, kot puran na strehi!«. Dejstvo je, da je življenje vsak dan težje, da so vsakodnevni nakupi vsak dan dražji. Draginja je tu. Lahko se ji pridruži pomanjkanje. Pred nami sta strah in negotovost, ki imata za posledico iracionalnost! Bog obvaruj, če si bolan ali potrebuješ pomoč. »Gotof si!« bi rekel mariborski Franc.
»Pa se je oboje zgodilo!« Volitve so pokazale moralni zlom pripadnikov generacije, ki je doživela osamosvojitev v svojih najboljših letih. Veliko so pričakovali od nje, veliko so bili pripravljeni žrtvovati zanjo. In kaj so dobili? V 35 letih obstoja samostojne slovenske države je manj kot četrtino let vladala opcija, ki se je z osamosvojitvijo istovetila. Na oblasti so oni, ki jim »ni bila nikoli intimna opcija«. Slovencev ne gre idealizirati, toda taki balkanizaciji, kot je v Sloveniji, se upirajo celo študenti po srbskih mestih. »Raj pod Triglavom« postaja belgrajski pašaluk, zaradi katerega bi bilo celo Turkom nerodno. Kraja in korupcija sta tako močni, prisotni in razširjeni, da bo potrebnih več desetletij, da bosta izkoriščeni. Obsojeni smo nanju v zadnjih letih našega življenja! Če k temu dodamo še moč Kavaškega in drugih mamilarskih klanov, romsko nasilje na Dolenjskem, ki je pod to vlado postalo latentno, delovanje policije in sodstva in zdaj še VOS – Varnostno-obveščevalno službo Nike Kovač, ki ima očitno podrejene varnostne strukture države – »gospod, gospod, kdo bi obstal« v takih razmerah? Starejša generacija se je moralno in eksistenčno zlomila. Dejstvo, da so Janković in Kučan, kraja in korupcija, dejansko vsa finančna oligarhija, ki jo predstavlja predsednica države, dobili politično pokritje, je največja katastrofa teh volitev! Iz negotovosti in strahu pred prihodnostjo so legalizirane obstoječe tragične razmere. Dejstvo je, in Slovenija je kronski dokaz, da je dno brez dna. Starost in obup sta zlomila optimizem in poglobila tragedijo.
»Pa se je oboje zgodilo!« Tragično, za prihodnost usodno bi bilo, če ne bi videli realnosti. Neresno je iskati tujo krivdo. Lastna inteligenca nam daje moč, da se z razmerami soočimo in nanje reagiramo. Preveč je bilo neodgovornih izjav v zvezi z zvišanjem pokojnin in očitnih predvolilnih bombonov. Denar, ki ga imaš v žepu, ne v prihodnosti, je sveta vladar. Sistematično bi morali ljudem dopovedati, da jim pripada več, da so bili okradeni, ogoljufani. In to povsem nedvomno, ne pa na način, ki pri ljudeh povzroča dvom. Refleks ZUJF-a je strahotno močan in ga ne gre prezirati. ZUJF-generacija se še posebno tragično sooča z realnostjo pokojnin.
Obstaja pa izjemno svetla točka, ki pretehta nepričakovani volilni izid. Delež mladih, ki so glasovali za SDS, je ob obstoječem šolstvu presenetljiv. Praktično ničesar niso slišali ne o osamosvojitvi ne o vrednotah demokracije, ne poznajo slovenske zgodovine, pa so spregledali. Slovenija še ne bo propadla! Resnično bi bila veleizdaja, če jim primanjkljaja poznavanja okoliščin osamosvojitve na njim primeren in sprejemljiv način ne dopolnimo. To je politični dinamit slovenske prihodnosti. Vstajenje! Rezultat volitev sporoča, da je treba v Sloveniji sprožiti množično gibanje proti korupciji, laži in kraji. Krive so, da mladi nimajo stanovanj, da imajo slabo prihodnost. V njihovih rokah je njihova usoda.
