Piše: Vida Kocjan
Poslanska skupina SDS je vložila predlog za posvetovalni referendum o graditvi drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško in manjših modularnih jedrskih reaktorjev. Predlagajo čim hitrejšo izvedbo referenduma in nato čim hitrejšo zgraditev navedenega, Podpirajo jih tudi v Državnem svetu RS in gospodarstvu. Predsednik vlade Robert Golob javno predlog sicer podpira, hkrati pa je videti, da ne misli tako, kot govori.
V Sloveniji dobro petino vse električne energije pridobimo iz jedrske energije. Slednjo pridobivamo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki predstavlja približno 40 odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije, polovica te pripada polovični solastnici elektrarne, to je Republiki Hrvaški.
Čez desetletje se nam slabo piše
Slovenija se bo čez dobrih deset let spoprijela z izzivom zmanjšane energetske samooskrbe, saj smo zadnjih 40 let večino elektrike pridobili iz jedrske elektrarne, termoelektrarne in hidroelektrarn, vendar pa v prihodnjih letih sledijo številne prelomnice. Leta 2033 naj bi zaprli Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ 6). Leta 2043 bo prvi blok NEK star 60 let in ga bodo morda morali ugasniti, če ne bomo dobili dovoljenja za podaljšanje obratovanja. Do leta 2050 naj bi tudi povsem razogljičili energetiko. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brez jedrske energije prehod v brezogljično družbo težji in dražji. Potrebujemo torej stabilen, stalen in zelen vir energije, če želimo ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva. Jedrska energija je zagotovo takšen vir energije, zgraditev drugega bloka NEK pa je nujno potrebna ter predstavlja tudi stabilen ter varen način pridobivanja električne energije.
Kako je v drugih državah
Tudi veliko drugih evropskih držav se ozira k vzpostavitvi novih jedrskih reaktorjev (Velika Britanija, Francija, Poljska, Švedska idr.). Številne države tako povečujejo svoj proračun za jedrsko energijo. Tako je Združeno kraljestvo že leta 2022 napovedalo povečanje energetske neodvisnosti in hkrati graditev osmih novih jedrskih reaktorjev. Jedrske kapacitete bo povečala tudi Poljska, Francija pa je potrdila ambiciozen vladni načrt vlaganj v jedrsko energijo, katerega ključna točka je zgraditev šestih novih reaktorjev. Junija 2023 je nov energetski cilj sprejela tudi Švedska, vanj je vključila jedrsko energijo. Nove jedrske elektrarne v Evropi gradijo še na Finskem, Slovaškem in Madžarskem. Vse to nakazuje, da se države usmerjajo k jedrski tehnologiji, saj je dokazano, da ta omogoča energetsko neodvisnost, zmanjšuje toplogredne izpuste, graditev jedrskih objektov pa stimulira gospodarstvo. Zato ima jedrska energija eno ključnih vlog v energetiki. Med zelene vire jo je uvrstila tudi Evropska komisija. Tako evropski parlament kot Evropska komisija pa ugotavljata, da brez jedrske energije ni energetske varnosti za Evropo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
