-1.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

(ŠKODLJIV ZAMIK ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI) Golobova koalicija se je odločila, da bo izvajanje zakona zamaknila, vprašanje pa je, ali ne bo ukinila rešitve

 

 

Piše: Maruša Opeka

 

Slovenija je ena od držav, ki področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejenega, vendar je vlada Janeza Janše začela z izvajanjem ukrepov, ki bi vendarle prinesli boljše čase. Iz nepovratnih evropskih sredstev mehanizma React-EU so za 18 domov za starejše v desetih regijah namenili več kot 90 milijonov evrov, kar bi pomenilo približno 1100 dodatnih postelj z normalnim standardom.

 

Dodatno pa je bilo v letih 2020 in 2021 na podlagi dveh razpisov zagotovljenih še več kot 2300 postelj v domovih za starejše pri koncesionarjih. Večina teh kapacitet je v gradnji in naj bi bile končane do konca prihodnjega leta oziroma do leta 2025. Zakonodajni okvir pa je bil urejen tudi z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je bil po več kot 20 letih in več kot 120 različnih različicah predlogov konec leta 2021, v času vlade Janeza Janše torej, končno sprejet. Z njim je prejšnja vlada želela zagotoviti pogoje za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno skrbeti zase. »Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim bi poskrbeli, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja,« so prepričani v Slovenski demokratski stranki (SDS).

 

Pomanjkljivosti?

 

Golobova Vlada RS pa je odločila, da je zakon pomanjkljiv in prestavila začetek izvajanja. Državni zbor je tako julija sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot so pojasnili na ministrstvu, so zaradi pomanjkljivosti in neizvedljivosti zakona v praksi bili primorani datum izvajanja zakona premakniti s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024, s tem pa bi imeli leto dni časa za pripravo sprememb, saj naj bi uvedba nedodelanega sistema pomenila nepopravljive posledice za delovanje države in državni proračun. »Z novelo zakona si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb,« je razloge za sprejetje novele zakona predstavil državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac in dodal, da se razbremenjujejo tudi vsi ključni deležniki, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti. »Novela zakona prinaša tudi 16 milijonov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejetja aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov evrov letno pa zagotavlja za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni,« so zapisali na ministrstvu.

Na resornem ministrstvu menijo, da je odločitev SDS za začetek postopkov za razpis referenduma o spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi v škodo tako izvajalcem oskrbe starejših kot uporabnikom. »Stroka je večinoma enotna, da bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da je bila novela zakona sprejeta izključno zaradi pomanjkljivosti in neizvedljivosti zakona v praksi, na to pa naj bi opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi. V poslanski skupini SDS pa pravijo, da v parlamentarni razpravi nasprotnih argumentov niso slišali, razen tega, da birokracija in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nista pripravljena na uveljavitev zakona, kar pa po njihovem mnenju ni nikakršen argument. Ker pa je vlada predlagala sprejetje novele po nujnem postopku, kar naj bi bilo tudi v nasprotju s poslovnikom državnega zbora, pa so bile civilna družba in vse institucije, ki imajo običajno možnost predstaviti svoja stališča, iz postopka popolnoma izločene. V SDS se bojijo, da zamik pomeni resno bojazen, da se ukinejo tudi poglavitne rešitve in izgubijo nepovratna sredstva iz sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov.

 

Zakonodajni referendum

 

Sprejete sistemske rešitve želijo v SDS zavarovati z zakonodajnim referendumom. »V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je bilo dovolj političnih kupčkanj in preračunavanja na račun najšibkejših. Čas je, da kot socialno odgovorna družba pokažemo solidarnost in poskrbimo za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih,« so zapisali. To, da koalicija pobudnikom referenduma proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe očita povezavo z morebitnim zvišanjem oskrbnin v domovih za starejše, pa v SDS odločno zavračajo. »Kolikor bi prejšnja vlada nadaljevala svoje delo po aprilskih volitvah, se oskrbnine v domovih za starejše gotovo ne bi dvignile in zakon o dolgotrajni oskrbi bi se začel uporabljati tako, kot je bil sprejet, s 1. 1. 2023. Zato tudi noben referendum v takem primeru ne bi bil potreben. Golobova vlada pa je sprejela škodljiv zakon, ki preprečuje uveljavitev zakona, ki gre v prid ljudem, predvsem starejšim, in se v posameznih delih že izvaja ( e-oskrba …). Ker novele zakona ni bilo mogoče zavrniti v parlamentarnem postopku, je edina pot za preprečitev škodljivih posledic za ljudi referendum,« so zapisali. Pri tem od vlade in ministrstva pričakujejo, da obveznosti, ki jih je treba po aneksu h kolektivni pogodbi zagotoviti zaposlenim, ne bo prevalila na uporabnike storitev v domovih starejših.

 

V SDS pričakujejo, da bodo minister in drugi pristojni nehali z manipulacijami o tem, da bodo oskrbnine v domovih višje zaradi referenduma. (foto: STA/ Rosana Rijavec)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine