Piše: Vida Kocjan
Slovenija pri plačah zaposlenih spada v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela. Vladajoča koalicija je davčni primež v treh letih povečala za okoli 3 odstotne točke ali skoraj za desetino. Zaradi sprememb zakona o dohodnini ter sprejetih dodatnih davkov in prispevkov bodo zaposleni v obdobju 2023−2026 prikrajšani za 2.110 do 5.200 evrov.
Stanje je za gospodarstvo in posledično tudi zaposlene nevzdržno. Na razbremenitve, ki jih je vlada že ob začetku mandata obljubljala, pa v gospodarstvu še kar čakajo. Na to je vlado prejšnji teden opozorila tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Od vlade pričakujejo nujno razbremenitev plač zaposlenih. V GZS so pripravili tudi svoje predloge za to, kar pomeni, da si vlada ne more več zatiskati oči in se izgovarjati, da »delajo, pripravljajo, preučujejo itd.«.
GZS je namreč pripravila fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine, ki bi prinesle zaposlenim višje plače.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je ob tem opozorila, da se je »poslovno okolje v Sloveniji v zadnjih letih močno poslabšalo«. V gospodarstvu so zaskrbljeni, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem je slovensko gospodarstvo. Nahtigalova je še dodala, da so bila podjetja v Sloveniji v zadnjih treh letih deležna številnih novih finančnih obremenitev države. GZS je zato opravila analizo, za koliko so se povečali davki in prispevki zaposlenih, ki neposredno znižujejo njihove plače. Ugotovili so, bodo zaposleni z minimalno bruto plačo zaradi do sedaj sprejetih dodatnih davkov in prispevkov (vključno z dolgotrajno oskrbo) izgubili od leta 2023 do prihodnjega leta 2.100 evrov neto dohodka, zaposleni s povprečno plačo 3.600 evrov in zaposleni z 2-kratnikom plače pa 5.200 evrov.
Spreminjali zakone, da so nižali plače
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ob tem izpostavil, da so se »davki in prispevki, ki neposredno vplivajo na neto plačo zaposlenih, v obdobju 2023 do 2026 v Sloveniji povečali, kar je posledica sprejetja treh zakonskih podlag, ki so bile spremenjene v mandatu aktualne vlade«. Tako je Golobova vladajoča koalicija s spremembo zakona o dohodnini novembra 2022, ki je začela veljati v začetku 2023, razveljavila napovedani postopni dvig splošne olajšave, dvignila je stopnjo obdavčitve v petem dohodninskem razredu (s 45 na 50 odstotkov), poleg tega pa ni prišlo do usklajevanja olajšav in razredov dve leti zapored. Nato je bil uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo začel veljati s 1. julijem 2025, in sicer v višini 1 odstotne točke za delodajalca in 1 odstotne točke za delojemalca. Prav tako se je prostovoljno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki se bo s 1. marcem 2025 uskladil z medletno rastjo povprečne plače v prejšnjem letu. Oba prispevka sta upoštevana tudi v izračunu davčnega primeža za leto 2025.
Podatki o gibanju davčnega primeža v Sloveniji med 2023 in 2026 tako kažejo, naj bi se ta najbolj, za 3,2 odstotne točke, povečal pri prejemnikih minimalne plače, in sicer s 37,2 na 40,4 odstotka. Pri prejemnikih povprečne plače naj bi se povečal za 2,8 odstotne točke, s 43,3 na 46,1 odstotka, pri prejemnikih 2-kratnika povprečne plače za 2 odstotni točki, z 48,1 na 50,1 odstotka.
Učinkoviti predlogi za razbremenitev dela
V GZS zato predlagajo fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine. Na področju dohodnine predlagajo avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plačo (trenutno je uskladitveni faktor 50 do 100 odstotkov), ukinitev petega dohodninskega razreda (50-odstotna stopnja) in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost (oprostitev dohodnine do višine posameznikove povprečne plače, ne povprečne plače v RS). Na področju socialnih prispevkov pa predlagajo zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni in uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače (3.800 evrov), kar je primerljivo z Nemčijo, ki je kljub temu dejstvu socialna država. Nad višino bruto plače pri 3.800 evrih se tako socialni prispevki ne bi več obračunali.
Po oceni GZS bi s predlagano uveljavitvijo razbremenitve plač zaposlenim s povprečno plačo omogočili višje plače za 112 evrov že v letošnjem letu, v prihodnjem pa za 400 evrov letno.
Obremenitev vedno več
V letu 2024 so začele veljati tudi številne druge obremenitve gospodarstva, pri čemer je Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, med najpomembnejšimi izpostavil dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb, ki je bila povišana za 3 odstotne točke za obdobje petih let. Za takšno obdobje je uveljavljen tudi 0,2-odstotni davek na bilančno vsoto bank, ki omejuje rast kreditiranja podjetij. Od začetka 2024 se je podaljšalo obdobje kritja nadomestila pri bolezninah v breme delodajalca z 20 na 30 dni, dodatno pa je bila uveljavljena omejitev najvišjega bolniškega nadomestila, in sicer na 2,5-kratnik povprečne plače v RS. Od leta 2024 se je poslabšala tudi davčna obravnava dohodkov napotenih delavcev, v letošnjem letu pa se je dvignil tudi davek na dodano vrednost (DDV) na sladke pijače.
Plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi
Ena prvih odločitev vlade v tem mandatu je bila v novembru 2022 odprava ugodnejše obdavčitve plač v starem zakonu o dohodnini, nato so bili uvedeni še dodatni prispevki. Vse to je dvignilo t. i. davčni primež. V letu 2023 so bile slovenske povprečne plače na 7. mestu med državami OECD po obremenitvi, saj je na socialne prispevke in dohodnino odpadlo dobrih 43 odstotkov celotnih stroškov dela. V zadnjih desetih letih (do leta 2023) se je ta obremenitev povečala za 1 odstotno točko, medtem ko je v povprečju v državah OECD in 22 evropskih državah, članicah OECD, upadla.
Visok davčni primež negativno vpliva na delovno aktivnost in konkurenčnost, zato se v večini držav OECD sčasoma znižuje. Če bi se davčni primež v Sloveniji znižal na povprečje OECD, bi bila povprečna mesečna neto plača v Sloveniji višja za 200 evrov, kar pomeni da bi zaposleni na leto prejel 2.400 evrov več.
Vesna Nahtigal: Od vlade, v kateri sediji energetski strokovnjaki, smo pričakovali bistveno več
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Tudi plače zaposlenih so nadpovprečno obremenjene z davki in prispevki. In medtem ko so v drugih evropskih državah zmanjševali prispevke in davke, jih je pri nas vlada že takoj po prihodu zvišala. Z novimi spremembami, ki se napovedujejo na področju pokojninske in zdravstvene reforme, ocenjujemo, da bodo plače še dodatno obremenjene. Poleg visokih obremenitev plač in podjetij z novimi prispevki in davki pa so eden glavnih problemov tudi visoke cene električne energije. Od vlade, v kateri sedijo energetski strokovnjaki, smo pričakovali učinkovito ukrepanje, ki bi prineslo sprejemljive cene tako za gospodinjstva kot za podjetja.
Takšno poslovno okolje vodi le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh.«
