Škandalozno: Plagiator, ki je prepisoval iz Wikipedije, sedaj najresnejši kandidat za vodenje Banke Slovenije

Politik strake SD Milan M. Cvikl je po pričevanju virov na dobri poti, da postane prvi mož Banke Slovenije. Cvikl je simbol moralnega razkroja slovenske politike. Včasih je bil član LDS, ko se je barka zamajala, je vstopil v SD, in v času vladanja Boruta Pahorja opravljal funkcijo generalnega sekretarja vlade. Dan po odpiranju kandidatur je v koluarjih pristal na vrhu lestvice favoritov za izvolitev.

A politični in karierni dosežki Milana M. Cvikla so klavrni, javnost se ga spomni le po škandalih, zato v nadaljevanju objavljamo najbolj razvpite afere, zaradi katerih Milan M. Cvikl ne sme postati prvi mož Banke Slovenije.

1. 1. Izmikanje plačevanju računov delavcem za opravljeno delo

Milan M. Cvikl si je z novo ženo omislil luksuzno nepremičnino ob vznožju ljubljanskega grajskega griča, in to tako, da bi jo plačali drugi. Ne samo banke, pri katerih se je zadolžil za 900 tisoč evrov, luksuz je poskušal uživati tudi na plečih tujega dela. Marjan Klajder, direktor podjetja za zaključena dela v gradbeništvu Klajder, ga je pred skoraj natančno dvema letoma spravil na ljubljansko okrožno sodišče pred sodnico Jadranko Juhart, ker Cvikl ni poravnal več kot 52 tisoč evrov dolga za izvedena dela.

Zgoraj objavljamo razpis razprave. Cvikl se je razprave udeležil, a dosegel, da javnost ni smela prisostvovati. Pod pritiskom medijev se je spor sicer razrešil.

2. 2. Plagiatorstvo: Prodajal knjigo, vsebino prepisal iz Wikipedije

Danes ustavni sodnik Matej Accetto je kot predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti leta 2010 v kolumni na portalu Ius-info opozoril, da je knjiga Milana M. Cvikla z naslovom Prenoveljeno pravo Evropske unije plagiat. In to ne od koder koli; Accetto je Cviklu v članku, ki si ga lahko v celoti preberete na povezavi, dokazal, da je Cvikl prepisoval kar iz Wikipedije! In med viri v knjigi omenjenga vira sploh ni omenil. Accetto je v povzetek analize knjige, ki jo je Cvikl celo prodajal, in knjižnici zunanjega ministrstva, sodeč po evidenci Cobiss, prodal kar šest izvodov (če si boste vzeli čas in Accettovo analizo prebrali, kar vam res toplo priporočamo, boste ugotovili tudi, da je vsebina zastarela), zapisal: “Milan Martin Cvikl in ugledna založba Uradni list RS sta izdala knjigo z naslovom Prenovljeno pravo Evropske unije. Kar je na prvi pogled impresivna knjiga z dobrimi tisoč stranmi besedila, ki naj bi jo očitno razumeli kot udarni pravni prvenec ekonomista-politika o kompleksnem področju prava Evropske unije, je v resnici poleg prečiščenih različic temeljnih pogodb v dveh jezikih 70 strani vsebinskega besedila, ki je z redkimi izjemami skoraj v celoti prepisano oziroma prevedeno, delno iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, delno kar iz spletne enciklopedije Wikipedija. Gre za škandalozno prodajanje gole forme brez kakršnekoli dodane vrednosti vsebine, za prevaro bralcev, ki ni vredna resne založbe. Knjiga in založba si zaslužita resno grajo, pretvarjanje Milana Cvikla, da lahko sam avtoritativno piše o pravnem redu Evropske unije, pa vsaj v mojih očeh znotraj pravnega sveta pomeni njegovo popolno diskvalifikacijo.”

Mediji so leta 2010 sicer o Cviklovi sramoti poročali, a je šlo zgolj za vihar v koazaru vode, ki se je hitro polegel.

3. 3. Ni plačeval preživnine, hči vložila tožbo

Izvajalci del, ki so sodno preganjali Milana M. Cvikla sploh niso prvi. Leta 2009 je tožbo zoper Milana M. Cvikla po poročanju portala Požareport vložila že Lara Cvikl, hči takratnega generalnega sekretarja vlade. Razlog pa sramoten: ni plačeval preživnine. Hči in sin Tilen sta celo vlomila v Cviklovo takratno hišo, portal pa je poročal: “Po naših informacijah sta Lana in Tilen v očetovo hišo vlomila zato, ker je Cvikl zamenjal ključavnico, njuna ključa pa nista več prijela. Milan Cvikl naj bi od sina Tilna, ki je letos maturiral, zahteval, naj se izseli, menda k mami in bivši Cviklovi ženi Manici, medtem ko Lana že nekaj časa stanuje pri fantu. Odselila se je takrat, ko je v hišo prišla Leganova (Cviklova današnja žena Jerca, op. p.).

4. 4. Diši mu proračunski denar

Milan M. Cvikl ni zgolj lakomen (na tuj račun) in zakreditiran, ampak je očitno sposoben preživeti zgolj ob proračunskih prihodkih oziroma v službah, ki jih dobi po političnih povezavah. Po oceni poznavalcev mu uspeva, ker je sodeloval pri ustvarjanju zlagane predvolilne afere Patria, ta vloga pa naj bi mu prinesla tudi dobro plačano funkcijo člana Evropskega računskega sodišča v Luksemburgu, kamor so ga poslali slovenski politični sodelavci. Ko se je funkcija iztekla in je Cvikl ostal na cesti, je skupaj z druščino iz politike, pretežno stranke SD, Patrickom Vlačičem, Urošem Jauševcem, Radom Bohincem in zunajzakonskim partnerjem nekdanje poslanke SD Melite Župevc, nekdanjim strankarskim kolegom iz LDS Antonom Ropom, ustanovil Inštitut za sodobni trajnostni razvoj (ISTR). Inštitut je plenjenje zaičel takoj, v državnem Premogovniku Velenje so mimo razpisa in popolnoma brez referenc pobrali posel, vreden 35 tisoč evrov. Po medijskem razkritju nakazila v višini 22 tisoč evrov marca lani so ostali brez posla. Inštitut je v letu 2017 prikazal tri tisoč evrov profita.

Peterica v konkurenci

Iz urada predsednika republike Boruta Pahorja, Cviklovega nekdanjega šefa, so sporočili, da so 20. avgusta 2018 do polnoči, ko se je iztekel rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije, prejeli pet predlogov kandidatur. V predvidenem roku je bilo oddanih pet predlogov kandidatur (po abecednem vrstnem redu):

– mag. Marko Bošnjak, viceguverner in član Sveta Banke Slovenije,

– mag. Milan Martin Cvikl, namestnik direktorja v Svetu Evropske banke za obnovo in razvoj,

– dr. Primož Dolenc, viceguverner in član Sveta Banke Slovenije,

– prof. dr. Mejra Festić, redna profesorica na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in znanstvena svetnica Univerze na Primorskem, Fakultete za management, Koper,

– Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladi, družbe za upravljanje, d.o.o.

Predsednik republike bo proučil prejete kandidature in predvidoma v prvem tednu septembra opravil posvete z vsemi poslanskimi skupinami v državnem zboru. V teh pogovorih se bo predsednik republike potrudil za oblikovanje potrebne podpore kandidatu, ki ustreza visokim strokovnim kriterijem.

Predsednik republike bo državnemu zboru  izbranega kandidata predlagal najpozneje v 30 dneh po izteku roka za zbiranje kandidatur.

Po posredovanju predloga kandidature državnemu zboru v imenovanje je predvidena javna predstavitev predlaganega kandidata.

Državni zbor o kandidatu glasuje najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga, glasovanje je tajno, kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh poslancev.