6.6 C
Ljubljana
sreda, 24 aprila, 2024

Škandalozen obisk tožilca Škete v Moskvi škoduje zunanjepolitičnemu položaju Slovenije, spremljal naj bi ga tudi razvpiti Drago Kos

Piše: L.K.F., P.T.

V sredo so imeli v Rusiji Dan tožilstva. Povabljene goste je v Kremlju sprejel Vladimir Putin, glavna proslava je bila v Bolšoj teatru … Dogajanja se je udeležil tudi tožilec Drago Šketa. Ali je obisk tožilca Škete v Moskvi glede na nameravane sankcije EU zoper Rusijo primeren, smo vprašali vse politične stranke, ki so v državnem zboru, komentar smo prejeli le od treh. Stranke KUL nam na naše novinarsko vprašanje do danes niso odgovorile.

»Udeležitev generalnega državnega tožilca Draga Šketa na 300-letnici ruskega tožilstva je sporna iz več razlogov. V času zaostrenih političnih razmer, ko se na ruski strani meje z Ukrajino kopičijo napadalne vojaške formacije, in v času, ko na ravni EU in NATA, zaradi groženj Ukrajini, tečejo aktivni pogovori o uvedbi novih sankcij zoper Rusijo, tovrsten obisk pošilja napačne signale našim najtesnejšim zaveznikom,« so komentirali v stranki SDS. Njen predstavnik za medije Žiga Korsika je ob tem še zapisal, da se je Rusija v zadnjih letih prav tako znašla pod plazom obtožb zaradi sodnega preganjanja oporečnikov režima, bremenijo pa jo tudi atentati na ruske državljane na tujih tleh.  »Spomnimo naj le na zastrupitev Litvineka,« so še dodali.  In sklenili: »Obisk je nenazadnje tudi sporen zaradi neusklajenosti obiska z ministrstvom za pravosodje. Kot veste, le to o obisku generalnega državnega tožilca Škete v Moskvi ni bilo obveščeno.«

Predsednik NSi Matej Tonin pa ocenjuje:  »V luči napetih odnosov med EU in Rusijo samostojna odločitev slovenskega generalnega državnega tožilca, da se udeleži proslave v Moskvi, po naši oceni ne krepi skupnih prizadevanj EU na področju zunanje in varnostne politike. Gre za napačen signal v času, ko Rusija na vzhodu Ukrajine nadaljuje z ozemeljskimi težnjami in grobim odstopanjem od pravil mednarodnega prava. Takšna dejanja kličejo tudi k bolj koordiniranim dejanjem in enotnim sporočilom na področju slovenske zunanje politike na vseh nivojih.«

Medtem ko pa imajo v stranki SNS nekoliko drugačno menje. Njena sekretarka Anita Gabrovec nam je v imenu stranke odgovorila: »Slovenija si ne more privoščiti omejevanja kulturnih, znanstvenih in političnih kontaktov s katerokoli državo po svetu, še najmanj pa z Rusko federacijo. Pritiski Evropske unije po diktatu ZDA ne smejo prevladati nad zdravim razumom, ki jih Slovenci premoremo. Obisk naših predstavnikov ob dnevu tožilstva v Rusiji je smiselne in pameten. Sankcije Evropske unije zoper Rusko federacijo se pa tako in tako kažejo kot brca v temo, od česar ima največ škode ravno Evropska unija.«

Na praznovanje obletnice je bil torej v Moskvo povabljen tudi slovenski generalni državni tožilec Drago Šketa, ki se je očitno odločil, da bo šel, čeprav se ravno v tem trenutku EU in zveza NATO usklajujeta o novih sankcijah proti Rusiji zaradi groženj Ukrajini. In ravno zato bi se moral Šketa o svojem obisku (ne gre za zasebni obisk) posvetovati z vlado, še posebej zato, ker je tožilstvo izvršilna veja oblasti.

Po informacijah nekaterih srednjeevropskih medijev (slovaški Spectator) je bilo na praznovanje povabljenih 34 evropskih držav in mednarodnih institucij. Znano je, da je prišel armenski državni tožilec in slovaški generalni državni tožilec Maroš Žilinka. Zaradi odločitve slednjega, ki je pred dnevi javno nasprotoval sporazumu med ZDA in Slovaško, je v tej višegrajski državi izbruhnila prava afera. Obisk so kritizirali slovaški poslanci in njihovi poslanci v Evropskem parlamentu. Zahtevali so, da Žilinka obisk odpove ali pa naj odstopi kot tožilec.

Za rusko tožilstvo ni nobena skrivnost, da je Putinova podaljšana roka za obračun z nasprotniki režima in drugače mislečimi. Tožilski pregoni oporečnikov so množični. Tako zelo, da je po pisanju slovaškega dnevnika Denník N. ruski generalni tožilec Igor Krasnov na seznamu oseb EU, za katere veljajo sankcije zaradi kršenja človekovih pravic.

Po poročanju Nova24TV pa bi naj bil s Šketo v Moskvo tudi nekdanji kriminalist, predsednik KPK in Greca Drago Kos. V Moskvi naj bi podpisali tudi sporazum med tožilstvoma, je Siol neuradno izvedel na tožilstvu. Na naše vprašanje, zakaj je šel Šketa v Moskvo, kdo ga je spremljal in zakaj naj ne bi obvestil veleposlaništva, so nam z generalnega državnega tožilstva v torek pojasnili: »Generalnega državnega tožilca na uradnem obisku v Moskvi spremljata dve tožilki, višja državna tožilka, ki je v uradu generalnega državnega tožilca zadolžena za mednarodno dejavnost Maja Veber Šajn, in strokovnjakinja za kibernetski kriminal, okrožna državna tožilka Anita Veternik, po odredbi generalnega državnega tožilca zaradi vsebine razprav. Generalni državni tožilec je v ponedeljek o svojem obisku obvestil slovensko veleposlaništvo in se z veleposlanikom v Moskvi tudi že srečal.«

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine