Eden izmed podpisanih v peticiji “75 stalno pripravljenih”, Ljubo Bavcon, je po koncu druge svetovne vojne v taborišču Šentvid celo osebno odbiral ljudi za kasnejše izvensodne povojne poboje. Človek podpisan pod tem pismom, je v smrt pognal na tisoče naših rojakov – gre za genocid, zločin, ki ne zastara in je po obsegu pobitih večji kot tisti v Srebrenici. V normalni državi bi proti Bavconu sprožili ustrezne kazenske postopke in bi za svoja dejanja odgovarjal, pri nas je pa še vedno del “akademske družbe”, ki si drzne trditi, da bo ponovno uvedena diktatura, če pride na oblast Janez Janša.
Kdo so podpisani pod pismo “75 uglednih imen”, ki izrazito nasprotujejo novi vladi pod vodstvom Janeza Janše, postaja vse bolj jasno. Toda, da je poleg tudi ime Ljubo Bavcon, ki je po koncu druge svetovne vojne sodeloval pri odrejanju vojnih ujetnikov v Šentvidu ter številne pošiljal v smrt in je avtor zločinskega kazenskega zakonika Socialistične republike Slovenije, na podlagi katerega so oblasti mučile, ubijale ter preganjale politične zapornike, drugače misleče in homoseksualce, je svinjarija, ki razgalja bedo in pokvarjenost tranzicijske levice.
Na spletni strani Nove slovenske zaveze je zapisan zapis o zločinskem delu Bavcona ob koncu druge svetovne vojne in opravičevanju povojnih pobojev. “Že spomladi leta 1990 je prof. dr. Ljubo Bavcon v pogovoru o povojnih pobojih zagovarjal stališče, da pobojev ni bilo, bile so samo “justifikacije”, izvršitev sodb, ki jih je izdajalcem ustno izreklo ljudstvo. Na ugovor, da leta 1945 ustne sodbe niso bile dopustne niti po revolucionarnih partizanskih predpisih, je dodal, da pobiti proti revolucijski borci niso bili vojni ujetniki, ampak samo civilni zaporniki. Čeprav so morda bili umorjeni protipravno, to ni bil vojni zločin zoper vojne ujetnike, katerega pregon ne zastara, ampak navaden zločin zoper civilne zapornike, katerega kazenski pregon je že zastaral.”
Avtor represivne kazenske zakonodaje
Ljubo Bavcon je prav tako sporni avtor kazenskega zakonika nekdanje Socialistične republike Slovenije. Kot je zapisal v svojem učbeniku, je “kazensko pravo najprej sredstvo za obvarovanje obstoječe družbene ureditve … V tem smislu je kazensko pravo sredstvo za ‘zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva’ (Lenin I. str. 256–257), torej za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih pogledov upira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom”.
Bavcon je bil Kučanova podaljšana roka
Kritično se je do Bavcona izrekel nekdanji ustavni sodnik in sodnik ESČP dr. Boštjan M. Zupančič, ko je v oddaji Drugorazredni komentiral odločitev višje sodišča, da je zavrnilo zahtevo preiskovalne komisije, ki si prizadeva za razkritje imen ministrov, tajkunov, direktorjev in predsednikov, ki so obiskovali člane uprave NLB. “Bavcon je bil Kučanov eksponent, bali so se, da bodo imele takšne preiskovalne komisije možnost zaslišati osebe, kot so Milan Kučan in drugi, ki so delali z Udbo in da bi pri tem lahko razkrili določene podatke. Oni so vedeli, da imajo na sodišču zaslombo in da se tam lahko blokira stvar zelo hitro na nivoju višjega sodišča!”
Luka Perš/Nova24TV
