Kot sta sindikat in društvo novinarjev danes zapisala v skupni izjavi za javnost, ostro nasprotujeta nadaljevanju prakse odpuščanj brez dogovora s socialnimi partnerji. Ob tem opozarjata, da krčenje stroškov z odpuščanjem novinarjev ne more biti vsakokratni model reševanja padanja naklad in da vodi v zaton kritičnega novinarstva in javnosti, s tem pa ogroža tudi demokratične standarde.
“Za razvoj in socialni mir v družbi je ključna vzpostavitev dialoga, ki bo poiskal optimalne rešitve v upravljanju kadrov in medijskih vsebin, ne nazadnje ne le v interesu lastnika, ampak tudi v interesu kakovostnega novinarstva in javnosti,” so zapisali v sporočilu, pod katerega se je poleg izvršnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije ter upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije podpisal tudi izvršni odbor Sindikata novinarjev Dela.
Po njihovih navedbah je poslovodstvo Dela delavske zastopnike v torek seznanilo s spremembo organizacije in sistemizacije delovnih mest ter jim predlagalo dogovor o merilih pri določanju presežnih delavcev z namenom optimizacije stroškov dela. Hkrati s ponujenim paketom za kolektivno odpuščanje je uprava vnaprej pozvala reprezentativna sindikata in svet delavcev, naj k spremembam podajo pozitivno mnenje.
“Pričakovanje soglasja k odpuščanjem kaže na podcenjevalni odnos in nizko kulturo delodajalca do socialnega dialoga, saj je odločanje brez ustreznih in kompetentnih podatkov nemogoče,” menijo v sindikatu in društvu novinarjev. Ugotavljajo, da je podcenjevalni odnos do zaposlenih, kot tudi produkta, torej vsebine časopisa, povezan z zasledovanjem kratkoročnega cilja, ki je dobiček.
To je po njihovih navedbah osnovni cilj uprave, “ki že od leta 2015 vodi politiko rezanja stroškov dela, v pretežni meri ne glede na škodo časopisu, ki je bil s svojo razvejano mednarodno in nacionalno dopisniško mrežo, številnimi kakovostnimi prilogami, različnimi formati in kompetentnimi pisci tradicionalno steber slovenskega novinarstva”.
V društvu in sindikatu opozarjajo tudi, da je optimizacija stroškov dela, kot jo je izvajala družba do danes, milo rečeno, sporna. Kot pojasnjujejo, je v letu 2016 vključevala val odpuščanj, ki so se v enem primeru izkazala za nezakonita, saj ni bil sprejet program razreševanja presežnih delavcev, ampak se je zakonodaja izigravala s postopnim, dolgotrajnim odpuščanjem. Hkrati je imela družba velike težave s prikrito zaposlenimi novinarji in tudi z najemanjem delavcev preko agencij. Po valu odpuščanj se je do lani zaposlenost zmanjšala za 40 delavcev, stroški dela za dobrih dva milijona evrov ali 14 odstotkov, pri upadanju prihodkov za dobrih devet odstotkov. Zmanjševanje stroškov dela je v dobrih šestih desetinah nadomeščalo upadanje prihodkov in zagotavljalo solidni dobiček, so še navedli.
Ob tem so opozorili, da je mirno reševanje nesoglasij v interesu obeh strani, “saj bodo sicer morebitni stroški napovedane optimizacije večji od kratkoročnih koristi”, še poroča STA.
Skratka, “Črna vdova”, kjer domuje Delo (Dunajska 5, Ljubljana) tako postaja medijsko grobišče časopisa, ki je še nedavno veljal za najbolj bran slovenski dnevnik in se je hvalil z različnimi slogani (“Samostojen časnik za samostojno Slovenijo”, “Misli širše”, itd.). Očitno je dogajanje v omenjenem časopisu v času po osamosvojitvi počasi pripeljalo do tega, da gre medij po poti zagrebškega Vjestnika – na smetišče zgodovine.
