14.6 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Se je že začelo! Nemški inštituti nemškemu gospodarstvu napovedujejo le še 0,8-odstotno rast, kar bo posledično vplivalo na krizo v Sloveniji – medtem pa Šarčeva vlada napihuje državni proračun in deli finančne bombončke javnemu sektorju!

Se še spomnite opozoril številnih gospodarstvenikov in finančnikov ob sprejemanju državnega proračuna? Mnogi so opozarjali, da je proračun kot milni mehurček, ki se bo vsak čas razpočil, saj je premier Marjan Šarec pod vplivom nadkoalicijske Levice občutno povečal javno porabo z deljenjem bombončkov javnemu sektorju. In to kljub dokaj slabim napovedim za prihodnost evropskega, zlasti nemškega gospodarstva, od katerega je odvisna tudi Slovenija.

 

Seveda je jasno, da bo kriza v Slovenijo pljusknila z zamikom, a že danes je STA objavila novico, ki vzbuja skrb. Vodilni nemški gospodarski inštituti so v skupni spomladanski gospodarski napovedi namreč opozorili, da se največje evropsko gospodarstvo občutno ohlaja. Tako mu za letošnje leto napovedujejo le še 0,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi z jesenjo gre za zmanjšanje pričakovanj za več kot odstotno točko.

Lani jeseni so inštituti nemškemu gospodarstvu še napovedovali 1,9-odstotno rast.

Gospodarska last dolgoročno pada!

Medtem ko za letos pričakujejo občutno ohlajanje, pa za prihodnje leto trenutno vztrajajo pri napovedi 1,8-odstotne rasti. Skupno napoved so oblikovali inštituti DIW iz Berlina, Ifo iz Münchna, IfW iz Kiela, IWH iz Halleja in RWI iz Essna.

“Dolgoročni zagon nemškega gospodarstva se je končal,” je napoved komentiral Oliver Holtemöller iz IWH. Politična tveganja so še dodatno poslabšala gospodarsko okolje. Vendar pa bo gospodarski padec v drugem polletju v prvi vrsti posledica ovir v industrijski proizvodnji, je dodal.

Na mednarodni ravni so strokovnjaki izpostavili tveganje, ki ga predstavljata trgovinski spor med ZDA in Kitajsko ter proces brexita. Na ravni domačega gospodarstva pa so izpostavili ozka grla pri dobavi, pomanjkanje kvalificirane delovne sile in težave v avtomobilskem sektorju, so sporočili iz Ifa.

Rast zaposlovanja se bo v nemškem gospodarstvu sicer upočasnila, a se bo nadaljevala. Število registriranih brezposelnih se bo predvidoma znižalo z 2,2 milijona v letošnjem na 2,1 milijona v prihodnjem letu. Stopnja brezposelnosti se bo s tem znižala s 4,8 na 4,6 odstotka. Inflacija se bo zvišala z 1,5 odstotka letos na 1,8 odstotka v letu 2020.

V državnem proračunu gre v obeh letih pričakovati presežke, čeprav bodo ti manjši od lanskega. Inštituti so ob tem posvarili pred politiko, ki bi v Nemčiji na vsak način poskusila zagotoviti črne številke, saj tako nemška zakonodaja kot evropski fiskalni okvir dovoljujeta ciklične proračunske primanjkljaje, so spomnili.

Inštituti so sicer opozorili, da je njihova napoved oblikovana na podlagi pričakovanja, da ne bo prišlo do brexita brez dogovora. Če se neurejen izstop Velike Britanije iz EU vendarle zgodi, bo rast BDP še precej nižja.

Nova napoved inštitutov je sicer enaka tisti, ki jo je prejšnji mesec podal svet gospodarskih svetovalcev nemške vlade. Berlin zaenkrat še pričakuje enoodstotno krepitev BDP.

V Nemčiji februarja velik padec industrijskih naročil

Nova naročila v nemški industriji so februarja glede na mesec prej upadla za 4,2 odstotka, kažejo prvi podatki nemškega statističnega urada Destatis. Podatki so razočarali analitike, ki so računali na 0,5-odstotno rast.

Nemška industrijska naročila so se znižala drugi mesec zapored. Gre za še enega v vrsti dokazov, da se nemško gospodarstvo ohlaja, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Na letni ravni je bil padec novih industrijskih naročil v največjem evropskem gospodarstvu 8,4-odstoten.

“Manjši obseg naročil smo zaznali v večini gospodarskih sektorjev, tako z domačega trga kot iz tujine,” je v izjavi opozorilo nemško gospodarsko ministrstvo. Podatki tako kažejo, da so na mesečni ravni naročila z domačega trga zdrsnila za 1,6 odstotka, naročila iz tujine pa za šest odstotkov. Nova naročila iz območja z evrom so bila za 2,9 odstotka nižja, iz preostalih držav pa so upadla za 7,9 odstotka.

Najhuje je bilo pri naročilih investicijskih dobrin, ki so upadla za šest odstotkov. Pri naročilih, ki jih nemško gospodarstvo pridobi iz držav zunaj območja z evrom, je bil zdrs 9,2-odstoten.

Podobno je bilo pri potrošniških dobrinah, kjer so naročila upadla za 3,5 odstotka, še posebej močan je bil tudi v tem primeru padec naročil iz držav zunaj območja z evrom.

Industrija je “skoraj v prostem padu”, je podatke komentiral ekonomist Jens-Oliver Niklasch iz banke LBBW. “Veliko tega verjetno izhaja iz povečane negotovosti v zvezi z brexitom,” je dodal.

Obseg vseh naročil v knjigah nemških podjetij sicer zaenkrat ostaja visok in zato še ne gre pričakovati učinka na trg dela, je dodal Niklasch. Vseeno pa je izrazil upanje, da se bo London čim prej izjasnil glede svojega izstopa iz unije.

Kitajska spodbuja gospodarstvo z novimi znižanji davkov

Če velja Slovenija za državo, ki povečuje davčno obremenitev za gospodarstvo, pa povsem nasprotno ravnajo Kitajci. Kitajska je namreč objavila milijarde dolarjev vredno davčno reformo, s katero želi spodbuditi zaspani gospodarski motor. Gre za nadgradnjo obljub, danih prejšnji mesec, o 300 milijard ameriških dolarjev vrednem zmanjšanju obremenitev podjetij in posameznikov v letošnjem letu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska vlada je v sredo pozno zvečer sporočila, da bo znižala stroške elektrike in interneta, pristojbine pristanišč in železnic ter vrsto dajatev za posameznike in podjetja. Skupno naj bi šlo za razbremenitve v vrednosti okoli 300 milijard juanov (45 milijard dolarjev). Spremembe bodo v veljavo stopile 1. julija.

Podjetjem vlada obljublja za 10 odstotkov nižje povprečne cene elektrike, mala in srednja podjetja lahko pričakujejo v povprečju za 15 odstotkov nižje stroške širokopasovnega interneta. Prav tako bo država zmanjšala stroške pri registraciji blagovnih znamk.

Posameznikom medtem obljublja manj birokracije, med drugim z 9. aprilom prihaja zmanjšanje dajatev pri poštnih pošiljkah iz tujine. Cenejša bosta registracija nepremičnin in izdaja potnih listov, nižje bodo tudi cene mobilnega interneta.

“Znižanje davkov in dajatev je naš ključni ukrep za zmanjšanje negativnega gospodarskega pritiska v letošnjem letu,” je dejal premier Li Keqiang.

Marca je Peking obljubil znižanje davkov in prispevkov delodajalcev za skoraj 2.000 milijard juanov (298 milijard dolarjev). Prvi del ukrepov je začel veljati že 1. aprila.

Na sredini seji je vlada potrdila tudi predlog nove zakonodaje, ki naj bi podprla novi zakon o tujih investicijah. Z njo naj bi med drugim zagotovili nediskriminacijo in boljšo zaščito blagovnih znamk.

Če pa smo nekoliko sarkastični, bi lahko rekli, da imamo v paketu z domnevnim “globalnim segrevanjem” tudi “globalno ohlajanje” – v gospodarskem smislu, seveda. In seveda bodo ekosocialisti Evropejcem obesili na ramena še kakšen nov ekološki davek …

Zadnje novice

Sorodne vsebine