Piše: Domen Mezeg / Nova24tv
Medtem ko je Evropi letos uspelo napolniti svoja skladišča plina pred zimo, bo morala uvoziti ogromne količine UZP na konkurenčnem trgu, da bo preživela naslednjo zimo. Naslednjih 12 do 24 mesecev bo kritičnih za ugotovitev, ali lahko Evropa prepreči dolgoročno energetsko krizo. Po mnenju IEA bi lahko imela EU leta 2023 vrzel med ponudbo in povpraševanjem v višini 27 milijard kubičnih metrov, če bi ruska dobava plina padla na nič in bi kitajsko povpraševanje po utekočinjenem zemeljskem plinu doseglo raven iz leta 2021.
Kljub uspešnemu polnjenju skladišča plina pred letošnjo zimo evropska energetska kriza še zdaleč ni končana. Razmere za Evropo bi lahko bile dejansko slabše naslednjo zimo, ko bo ruska oskrba s plinom po plinovodih praktično ustavljena. V evropskih gospodinjstvih in podjetjih so se skupni stroški energije že povečali za 1,06 bilijona dolarjev (1 bilijon evrov), po ocenah evropskega gospodarskega možganskega trusta Bruegel, ki jih je objavil Mednarodni denarni sklad (IMF). Po mnenju Brueglovih analitikov bi ta vsota, če vlade v Evropi ne storijo ničesar, razen če nudijo finančno podporo in pokrijejo dvige cen, predstavljala ogromnih 6 % letnega BDP EU, poroča Oilprice.
“Ogromna vladna podpora bi lahko odložila prilagajanje novemu cenovnemu ravnovesju in ustvarila potrebo po še večji podpori,” pravijo strokovnjaki podjetja Bruegel. Namesto tega potrebuje EU “veliko kupčijo“, da bi spodbudila varčevanje in hkrati povečala ponudbo. Naslednjih 12 do 24 mesecev bo določilo, ali se bo Evropa sposobna spopasti z energetsko krizo, ne da bi se morala zateči k obveznemu racionaliziranju ali ne da bi industrija postala precej manj konkurenčna. Evropski energetski sistemi so bili ta mesec že na prvi pravi preizkušnji med arktično hladno fronto, ki je zajela večino severozahodne Evrope in prinesla nizke temperature, sneg v Združenem kraljestvu ter nizke hitrosti vetra v Nemčiji.
Ladja z utekočinjenim zemeljskim plinom, Norveška (Foto: epa)
Skladišča zemeljskega plina v EU so se začela prazniti, po podatkih Gas Infrastructure Europe je 17. decembra skladiščenje znašalo 84 %. Zaloge so višje kot lani ob tem času, vendar bo prava preizkušnja za Evropo prihodnje leto, ko bo morala ustrezno napolniti skladišča plina, da bo zadovoljila povpraševanje pozimi 2023/2024. Načrtovanje za naprej je oteženo, odvisno od zalog po tej zimi in zmogljivosti EU za vleko nadaljnjih rekordnih količin utekočinjenega zemeljskega plina, posebej če se bo povpraševanje na Kitajskem po ponovnem odprtju zaradi strogih covidnih okrepov spet povečalo. Ob nižji porabi plina in manjšim količinam ruskega plina, ki priteka po cevovodih, EU še naprej zmanjšuje svojo odvisnost od Rusije.
Zaradi ustavitve ruske dobave bomo leta 2023 potrebovali ogromne količine utekočinjenega plina
Od približno 40 % uvožene dobave plina pred rusko invazijo na Ukrajino ga bomo po septembrskih podatkih EU dobili manj kot 9 %. Občutni padec oskrbe z ruskim plinom v letošnjem letu se je sicer zgodil šele junija. Pred zimo 2023/2024 bo vrzel v oskrbi s plinom v Evropi brez ruskega plina veliko večja. Evropa namreč ne bo uvažala večjih količin ruskega plina – ali pa ga sploh ne bo. To se bo zgodilo, če bo Rusija prekinila dobave prek ene še delujoče povezave – prek Ukrajine in Turškega toka – v primerjavi z relativno stabilnim uvozom iz Rusije v prvi polovici tega leta, preden je Moskva začela postopno zmanjševati količine prek Severnega toka, v začetku septembra pa so plinovod zaprli.
Plinovod Severni tok 2, Nemčija (Foto: epa)
V skladu z nedavnim poročilom IEA bi, če bi se ruska oskrba s plinom povsem ustavila in bi se kitajsko povpraševanje po utekočinjenem zemeljskem plinu vrnilo na raven iz leta 2021, v EU leta 2023 nastala vrzel med ponudbo in povpraševanjem po plinu v višini 27 milijard kubičnih metrov. Zaradi padca dobave plina prek ruskih plinovodov bo Evropa naslednje leto potrebovala “ogromne količine” utekočinjenega zemeljskega plina. Podatek je v začetku tega meseca navedel trgovec z blagom Trafigura. “V prihodnje pričakujemo, da bodo trgi plina in utekočinjenega zemeljskega plina ostali nestanovitni,” je dejal Trafigura v svojem letnem poročilu za tekoče leto, in sicer do 30. septembra.
Cene zemeljskega plina v Evropi bodo ostale visoke: Evropa bo dala prednost varnosti oskrbe
“Medtem ko bi se morala Evropa izogniti izpadu elektrike to zimo s črpanjem iz zalog in zmanjšanjem povpraševanja, bo morala leta 2023 uvoziti ogromne količine UZP zaradi občutnega zmanjšanja dotoka iz Rusije,” je dejal Trafigura. Cene zemeljskega plina v Evropi bodo morale ostati visoke, da bo lahko celina še naprej pritegnila večino tovora LNG v tekmovanju z drugimi ključnimi območji povpraševanja, pravi Trafigura. Trgovec z blagom pričakuje, da bo Evropa dala prednost varnosti oskrbe “naslednjo zimo in pozneje”. Kako se bo EU odrezala v tekmi povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu v Aziji naslednjo zimo, bo pokazal čas.
