Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Vojna, rast cen energentov in hrane Golobove opozarjajo, da ni čas za počitniško sproščenost. Ni čas za dušenje gospodarstva z dodatnimi davščinami in socialističnimi eksperimenti. Še toliko manj je čas za višanje plač. Potrebno bo varčevati. Spomnimo, da namerava vlada dvigniti plače javnega sektorja, kar bi le še okrepilo inflacijo in znižalo kupno moč gospodinjstev. Nemčija sicer že drvi v recesijo.
Čas je za streznitev, ne pa “počitniške prigode”. To velja zlasti za vlado Roberta Goloba in njene tesne sodelavce (ministre in državne sekretarje), ki uživajo najvišje možne plače. Čakajo nas resni izzivi, s katerimi bomo soočeni v prihajajočih mesecih. Kot poroča STA, je vzdušje v nemškem gospodarstvu na najnižji točki v zadnjih dveh letih. Stanje se je precej poslabšalo zlasti julija. Svoje ugotovitve je podal Ifo – münchenski inštitut za gospodarske raziskave.
Kazalnik, ki meri gospodarsko klimo v državi, je junija znašal 92,2 točke, julija pa upadel na 88,6 točke, kar je najmanj po juniju izpred dveh let. Pričakuje se močan upad zaposlovanja. Podobna pričakovanja so napovedali tudi analitiki, ki so v povprečju sicer napovedali padec indeksa na pičle 90,1 točke. Predsednik Inštituta Clemens Fuest je prepričan, da se je Nemčija znašla na robu recesije.
Nemško gospodarstvo drvi v recesijo. Na fotografiji proizvodnja volkswagnovih vozil. (Foto: epa)
Razlog vidi v visokih cenah energentov in grožnji pomanjkanja plina. Oboje gospodarstvu povzroča preglavice. Ifo je najpomembnejši gospodarski kazalnik v tej srednjeevropski državi. Ta beleži močan padec v vseh gospodarskih panogah. Posebej občuten je na področju predelave. Tudi število naročil je upadlo. Poslovna klima je neugodna tudi za storitveni sektor, navkljub nedavnemu optimizmu. Poslabšanje se pričakuje v turizmu, gostinstvu, trgovini in gradbeništvu.
Se nam obeta še večji padec kupne moči zaradi nespametnih potez vlade?
Spomnimo: Golobova vlada namerava dvigniti plače javnim uslužbencem. Kolikšen bo ta dvig, še ni jasno, saj pogajanja s sindikati še tečejo. Toda nekaj je jasno – dvig plač ni utemeljen na dejanskih ekonomskih razmerah, hkrati pa je lahko celo nevaren. Gre za tipično gašenje ognja z bencinom. Do dviga plač prihaja na zahtevo sindikatov. Ti so uvodoma zahtevali 12-odstotno povečanje plač, višje celo od napovedane inflacije. Urad za makroekonomske analize je za letošnje leto napovedal 8-odstotno inflacijo.
V danih razmerah bi lahko kakršenkoli dogovor o dvigu plač, ki bi ga sklenila vlada in sindikati, še poslabšal situacijo, v kateri so se znašli potrošniki. Slovenija ima zgodovinsko visoko zaposlenost in posledično visoko povpraševanje po storitvah in blagu – le to pa je omejeno zaradi zloma dobavnih verig, predvsem pa zaradi vojne v Ukrajini, ki je povzročila zvišanje cen energentov in živil. Kombinacija okoliščin ustvarja povišanje cen (inflacijo), kar pa efektivno zmanjšuje kupno moč gospodinjstev, ki so po ugotovitvah vse bolj pod pritiskom.
