Piše: Maruša Opeka
Za škodo, nastalo med 26. julijem in 3. avgustom 2023, ko so pustošila močna neurja z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo, s poplavljanjem hudournikov in z zemeljskimi plazovi, naj bi vlada 51 občinam povrnila upravičene intervencijske stroške v skupni višini skoraj 1,5 milijona evrov. Če se bo s tem rešil del finančnih težav, pa na terenu ostajajo številni problemi – zapore cest, onesnaženost sedimentov, težave z dobavo energentov.
Na območju severne in osrednje Slovenije je močno deževje povzročilo poškodbe na cestah in premostitvenih objektih ter nanosilo naplavine na vozišča.
Odprta delovišča
Zaradi elementarnega dogodka po podatkih Vlade RS 15. septembra 2023 nekateri odseki cest še vedno ostajajo neprevozni. Vzpostavljenih je šest popolnih zapor in 55 zapor s polovično prevoznostjo. Na vodotokih je odrtih kar 190 delovišč. Predstavniki občin so pristojne opozorili na to, da so storitve ovrednotene izjemno visoko. Vladna stran pa odgovarja, da razmišljajo o uvedbi zgornje dovoljene meje cen za urno postavko dela na vodotokih. V kratkem naj bi zaživela tudi aplikacija, s pomočjo katere bi imele občine pregled nad potekom sanacij vodotokov; odgovarjala naj bi na vprašanja, kje so ekipe, koliko ljudje dela in kje dela. Kot je vladno stran opozoril predstavnik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Tine Radinja, sicer verjame državnim podatkom o številu delovišč, pa vendar meni, da marsikatera delovišča niso tako aktivna, kot se prikazujejo, saj nadzorniki ne pregledujejo stanja, kot bi morali. Predlagal je, da se organizirajo še ustrezni strokovnjaki zunaj Direkcije RS za vode, ki bi pomagali pri nadzoru oz. delu. Sicer pa naj bi, tako kot so v Skupnosti občin že predlagali, po 30. septembru 2023 strokovnjaki v celoti pregledali vodotoke po državi in na podlagi tega pripravili načrt celovitega upravljanja z vodotoki.
Motena oskrba
Nekatera območja pa imajo poleg težav z dostopom še vedno težave tudi z dobavo energentov. Iz podjetja Petrol so pred dnevi sporočili, da je še vedno motena oziroma prekinjena dobava zemeljskega plina na območju občin Mežica in Črna na Koroškem. »Kot operater distribucijskega sistema in dobavitelj zemeljskega plina svoje odjemalce obveščamo, da bomo med 1. oktobrom 2023 in predvidoma do konca oktobra 2023 na območju Mežice in Črne na Koroškem vzpostavili in zagotovili nadomestno oskrbo z zemeljskim plinom,« so zapisali v Petrolu. Normalna oskrba z zemeljskim plinom naj bi bila omogočena po koncu sanacijskih del na plinovodnem omrežju, kar naj bi se zgodilo predvidoma v začetku novembra. Se pa prebivalci bojijo visokih računov za elektriko. Tako je zapisal eden od prizadetih na Facebookovi strani Poplave – Prevalje: »Je še kdo dobil enormni račun za elektriko? Mesec laufajo štirje razvlažilci in temu primerna poraba. Pri Petrolu so rekli, da mora občina podati podatke o poplavljenih gospodinjstvih. Od občine še nisem dobil odgovora.« Po pojasnilih občinske uprave občine Prevalje, naj bi bili do oprostitve plačil računov za električno energijo in zemeljski plin upravičeni tisti občani, ki so podali vlogo za prijavo škode na Občini Prevalje. Rok za prijavo škode na objektu se je iztekel 15. septembra 2023.
Zaskrbljive vrednosti
Na Koroškem pa so zaskrbljive tudi visoke vrednosti kovin v sedimentih. Po poplavah je Agencija RS za okolje (ARSO) izvedla vzorčenje na 21 mestih v porečju Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure. Na vsakem vzorčnem mestu so odvzeli dva vzorca – vzorec sedimenta oz. mulja in vzorec prvotnih tal. V odvzetih vzorcih so bile opravljene analize vsebnosti kovin in mineralnih olj. Kot najbolj problematično se je tako z vidika sedimentov kot stanja prvotnih tal po podatkih ARSO kot izkazalo porečje Meže. »Zgornja Mežiška dolina ima izredno dolgo tradicijo rudarjenja, predelave s svincem bogate rude in drugih dejavnosti, ki so povezane tako s svincem kot tudi z drugimi kovinami. Visoke vrednosti tako v sedimentih oz. naplavinah kot tudi v prvotnih tleh so tako pričakovane,« so pojasnili na ARSO. Najbolj problematične so vrednosti svinca, kadmija in cinka. Na agenciji ugotavljajo, da so v vseh vzorcih sedimenta, ki so bili odvzeti v porečju Meže od Žerjava do Dravograda za posamezna onesnaževala, bistveno presežene kritične vrednosti glede na uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. »Na območju Mežice in Žerjava se te vrednosti primerljive z vsebnostjo v prvotnih tleh. Na območju Prevalj in Dravograda so za večino problematičnih kovin v sedimentu izmerjene višje vrednosti kot v prvotnih tleh,« so zapisali. Se je pa onesnaženi sediment po reki Meži prenesel tudi v Dravo, kjer so v sedimentu prav tako izmerili povišane vrednosti cinka, kadmija in svinca. Vladne službe so občine opozorile, da je pomembno, da čim prej sporočijo lokacije začasnih skladišč mulja in dosedanje ukrepe, da bodo lahko strokovnjaki ustrezno ukrepali.
Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic z ekipo strokovnjakov se je 9. septembra 2023 na Ravnah na Koroškem srečal z župani in županjo občin Mežiške doline, ki so Šefica opozorili na ključne težave in izzive pri sanaciji. Na sestanku so ugotavljali, da mednje sodijo celovita ureditev vodotokov z intervencijsko-sanacijskimi deli, problematika mulja v Mežiški dolini, vloga tehničnih pisarn, zakon o obnovi in razvoju, ki naj bi bil v osnutku pripravljen že do konca meseca, k sodelovanju pri pripravi pa naj bi bile povabljene tudi prizadete občine. Prav skupno delovanje bo, kot so se strinjali deležniki, ključno pri sanaciji vodotokov z namenom, da se ljudje zavarujejo pred dodatnimi ali novimi nevarnostmi. Vlada je v ta namen obljubila tudi okrepitev ekipe Direkcije RS za vode.
