“Za to ni podlage v ustavi,” se je komentator Žiga Turk odzval na novico, da bi predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič NVO Inštitut 8. marec vključila v delo DZ-ja. Njena zamisel pravzaprav ne čudi, saj je znana po poljubnem spoštovanju prava in pravil. Je pa zadeva zaskrbljujoča, saj je bivša sodnica, od katere bi pričakovali kanček več strokovnosti.
Vse kaže na to, da si predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič zakone in Ustavo RS razlaga precej po partizansko. Pri tem pozablja, da ljudstvo svoje predstavnike izvoli na državnozborskih volitvah. Predstavnik ljudstva še ni vsak “civilno-družbeni gverilec”, ki se za takšnega samorazglaša. Res postajamo Kurdistan?! Je naslednja stopnja uvedba ljudskih sodišč? Po poročanju STA je Klakočar Zupančič po snidenju s šefico Inštituta 8. marec Niko Kovač izjavila, da ceni in podpira NVO-je pri njihovem delu, v delo DZ pa bi jih vključila v okviru dveh konferenc s humanitarno noto. Nanašata se na področje otrok in živali.
Z njimi bi prav tako vzpostavila dialog na področju enakosti spolov in odpravljanja diskriminacije. Vprašljiva pa je pravna podlaga za takšno ravnanje. Kaj pa, če bi nekdo v DZ povabil predstavnike Cerkve ali Zavod Iskreni na temo konference Kako odpraviti diskriminacijo katoliških vernikov v javnem življenju? Iz osrednjih medijev in leve civilnodružbene sfere bi se kar vsuli očitki o “vmešavanju Cerkve v državo”. Na njeno pomanjkljivo poznavanje Ustave je nedavno opozoril vrhunski ustavni pravnik dr. Tone Jerovšek: “Kar je dovoljeno nekaterim civilnodružbenim organizacijam, je ravno tako dovoljeno Cerkvi.
Počasi se bodo morali navaditi, da če se imenujejo “svoboda”, “demokratična družba” itd., bodo morali standarde demokratične družbe upoštevati tudi v primeru Cerkve. Takrat so rekli, da bodo sprejeli kar celo vrsto zakonov, ki jih piše Inštitut 8. marec. Izjava je takšna, da ne loči med tem, kaj je in kaj ni civilna družba. Tisto, kar je dovoljeno nekaterim civilnodružbenim organizacijam, je ravno tako dovoljeno Cerkvi.” Sicer pa je Klakočarjeva znana tudi po brutalnih kršitvah zakonodaje.
Nezakonita pravna pomoč
Na to je pred časom opozoril novinar Bojan Požar, ko je zapisal, da se Klakočar Zupančič ukvarja s t. i. “zakotnim pisarstvom“, kar zakonodaja izrecno prepoveduje. Mišljeno je opravljanju odvetniškega poklica oseb, ki nimajo urejenega odvetniškega statusa, torej so brez potrebnih kvalifikacij. To je nezakonita pravna pomoč. Klakočar Zupančič pa sicer slovi tudi po vehementnih kršitvah poslovnika Državnega zbora itd. Kaj še ostane od tako opevane “strokovnosti“, o kateri poslušamo že vse od “inštalacije” trenutne vlade?
