Rupel odstopil z mesta direktorja Javne agencije za knjigo: Dogaja se, kar pove nemški pregovor – ob grdi igri kažejo nedolžen obraz

Piše: C. R., STA

Celotno odprto pismo Dimitrija Rupla ministrici za kulturo Asti Vrečko lahko preberete v nadaljevanju:

Dr. Asta Vrečko
Ministrica za kulturo RS
Ljubljana

Spoštovana gospa ministrica,

sodelavci so me opozorili na intervju, ki ste ga dali agenciji STA 8. oktobra 2022. Poleg tega sem si – da bi Vas bolje razumel – prebral tudi Vaš pogovor, ki ste ga 11. avgusta 2022 za portal Kulturnik posneli s kulturnima sodelavcema Nejcem Krevsom in Dušanom Smodejem (ki je sicer znan po aferi Fotopub). Večkrat ste ponovili, da ste “pristaš odkritega dialoga”, da nasprotujete “politizaciji”, da podpirate “avtonomijo pred vmešavanjem politike”, da cenite “stroko” in da želite okrepiti “civilno družbo”. Te Vaše besede navajam, ker ste v intervjuju za STA kot političarka izrekli nekaj ocen, ki naj bi bile strokovne, pa takšne zaradi Vašega sedanjega položaja ne morejo biti. Pritožujete se zaradi “napačnih, nestrokovnih potez, škodljivih za kulturo”, zaradi izbora direktorjev, češ da jih/nas prejšnje ministrstvo ni imenovalo “na podlagi strokovnih kriterijev”; da torej “priprave (na gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023) potekajo zelo daleč od idealnih”; omenjate “zaskrbljena pisma … s strani strokovne javnosti”. Na koncu poveste, da vodstvo Javne agencije za knjigo, to se pravi Dimitrij Rupel, ne uživa Vašega zaupanja. Temu dodajate tri zanimive trditve:

1. da situacijo zdaj rešuje Miha Kovač,
2. da ste se z menoj že dvakrat sestali, večkrat zahtevali dokumentacijo o poteku priprav na slovensko gostovanje v Frankfurtu in
3. da to dokumentacijo trenutno preučujete in boste na podlagi izsledkov tudi ustrezno ukrepali.

Najprej glede prof. Kovača: na JAK sem ga pripeljal jaz takoj po svojem prihodu (junija 2021). Od septembra 2021 je bil član “Frankfurtske komisije”, maja 2022 pa je postal kurator. Pred mojim prihodom je imel JAK nemškega kuratorja Matthiasa Göritza in domačo Amalijo Maček. Ta je ob mojem prihodu odstopila, zamenjal jo je na moj predlog prof. Igor Grdina. Göritz, ki se sicer podpisuje kot prevajalec slovenske literature v nemščino, žal ne razume slovensko, vendar sem se skušal sporazumeti z njim, kar ni bilo preprosto, ker ga je predvsem zanimalo, kako bi po Evropi razširjal slovenske verze s pomočjo mehanične naprave Poetry vending machine. Vržeš evro in dobiš slovensko pesem v nemščini.

Do Vašega prihoda na ministrstvo za kulturo ni bilo – s strani tega ministrstva – nobenih pritožb, torej so priprave na gostovanje v Frankfurtu potekale normalno. Priprave naj bi po Vašem mnenju potekale “daleč od idealnih” – zanimivo! – po tem, ko je kurator postal prof. Kovač, o katerem sicer pravite, da rešuje situacijo. Profesorju Kovaču je bila precej pred prevzemom kuratorske vloge namenjena skrb za dogodke v zvezi s knjigotrštvom in zaslonskim branjem pri častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kovač Vam lahko potrdi, da je bilo njegovo sodelovanje z direktorjem korektno, navsezadnje smo vsi skupaj – kljub kadrovskim problemom, neprestanim inšpekcijam, kljub preobremenjenosti pri pripravljanju različnih formalnih poročil in kljub nesmislom, ki izhajajo iz kohezijske pogodbe – pravočasno pripravili program za letošnjo frankfurtsko predstavitev JAK. (Na JAK je trenutno zaposlenih deset oseb.) Vse je pripravljeno za tiskovno konferenco, na kateri boste sodelovali, in za ceremonijo s predajo španske “štafete” v slovenske roke v nedeljo, 23. oktobra. Takrat bo nastopil tudi slovenski pisatelj Drago Jančar. (O vsem tem se lahko prepričate v brošuri, ki smo jo pripravili.)

*  Na tem mestu bom navedel odlomek, ki sem si ga v dnevnik zapisal na dan osamosvojitve:

Dan mi je seveda polepšalo vabilo kulturne ministrice, ki sem ji bil 17. junija, torej dva tedna po njeni izvolitvi, napisal naslednje sporočilo:

Spoštovana gospa ministrica,

najprej Vam čestitam za izvolitev na ministrski položaj in za vstop v slovensko politiko, ki bo po vsem videzu naporen in zapleten.

Agencija za knjigo, ki jo trenutno vodim, spada v območje Vašega ministrstva, zato Vas lahko ob priliki, če boste želeli, obiščem in Vam predstavim naše izzive. Morda bi bilo to koristno glede na bližnji obisk predsednika Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgena Boosa v Ljubljani. Zahvaljujem se Vam za pripravljenost, da se pogovorite z njim 28. junija. Sprašujem, ali želite ob Boosovem obisku na ministrstvu navzočnost koga iz agencije. Če boste želeli, bom navzoč tudi sam.

S spoštovanjem!

Dimitrij Rupel, direktor JAK

Vabilo mi je potem včeraj poslala poslovna sekretarka Klavdija Zupančič:

Spoštovani gospod dr. Rupel,

vabimo vas na sestanek z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko v petek, 24. junija 2022, ob 13. uri, na ministrstvo za kulturo.

Pričakalo me je celotno vodstvo ministrstva, če se ne motim, šest ljudi. Ministrici sem izročil darilo v vrečki z napisom I love Slovenia: dva kataloga in izvod Jančarjevega romana In ljubezen tudi. Koncipiral sem bil vljuden, spodoben in popolnoma konstruktiven nastop. Takoj sem povedal, da od ministrice želimo kratek tekst za brošuro in da nam ministrstvo pošlje v našo komisijo kakšno primerno osebo, ki se spozna na umetnost. Poleg upravnega odbora (board) smo namreč v skladu z navodili iz Frankfurta oblikovali tudi komisijo (committee), v kateri so strokovnjaki za književnost iz Frankfurtske komisije, poleg njih pa – zaradi dogodkov, ki jih planiramo na sejmu – še nekaj ljudi, kot sta Ženja Leiler za film in Jože Muhovič za likovno umetnost. Glede glasbe in koncerta v Alte Oper (z Žurajem) je bil že vse uredil Grdina.

Ko sem omenil Frankfurtsko komisijo, se je gostiteljica za spoznanje vznemirila in si nekaj zapisala. Če se ne motim, je pomislila, da bi takšno komisijo moralo kontrolirati ministrstvo. Po moji vljudnostni uverturi je začela – milo rečeno – napadati. Če se dobro spomnim, je poudarila tri stvari, še bolj konkretno pa naj bi svoje zahteve formulirala v posebnem pismu. Povedala je,

1. da na ministrstvu ne vedo, kaj se dogaja v JAK,
2. vedo pa, da je na JAK očitno marsikaj narobe, saj da zamujamo s pripravami in smo predmet kritik “strokovne javnosti”, to se je pa začelo že lani, ko sem bil imenovan za direktorja,
3. da ne gre samo za dogodek s knjigami, ampak za velikansko državno prireditev, na kateri se mora država primerno uveljaviti, torej bi moralo imeti kontrolo ministrstvo oz. cela vlada.

Razvil se je čuden pogovor. Najprej sem rekel, da na MK natančno vedo vse o JAK, saj smo ga tako rekoč tedensko obveščali, imeli stalne pogovore z ministrom in državno sekretarko oz. skrbnico Pečaričevo, napisali in potrdili smo Strateški načrt JAK do leta 2024, sicer pa je gospa Vrečko ministrica šele tri tedne, jaz pa sem ponudil sestanek že teden dni nazaj. Opisal sem nekaj naših dejavnosti oz. dosežkov. Nekatere rutinske reči, ki pa so po zakonu bistvene, je niso zanimale, zanimal jo je predvsem Frankfurt. Glede “kritik strokovne javnosti” sem rekel, da gre za politične predsodke, nanje pa morejo vplivati tudi osebni interesi. Pri našem delu, sem rekel, je bolj malo, pri mojem delu pa ni prav nobene politike, saj sem odvisen od strokovnih komisij. Ne vem, ali je razumela, kar sem povedal o svojem izključevanju iz odločitev o izboru avtorjev. Glede pristojnosti in odgovornosti sem pojasnil, da smo imeli notranjo revizijo, predvsem pa da JAK spada pod pristojnost Sveta JAK, ki ga sestavljajo predstavniki različnih ustanov, društev in celo MK.

Asta Vrečko je kljub mojim besedam vztrajala pri domnevi, da smo v zaostanku, češ da ve, da se razstave pripravljajo po dve leti. Frankfurtski sejem je poslovni dogodek, kurator Kovač v javnosti odmevno poudarja, da ni literarni kongres. Povedal sem, da že imamo pogodbe z glasbeniki (Žuraj), z Evo Petrič in njeno Rubikovo kocko, da bo istočasno s sejmom 2023 razstava o romantiki, kjer bo vključen Prešeren; da smo dogovorjeni z NUK za razstavo “Slovenike” … rekel sem, da bi lahko našteval še in še. Nisem omenil sodelovanja med muzeji in galerijami, nisem govoril o srečanjih s prevajalci in založniki. Pojasnil sem funkcioniranje Frankfurtske komisije, sicer sem pojasnil tri najvažnejše stvari:

• da so naši projekti vsi po vrsti podvrženi javnim razpisom: navedel sem razpis za logotip, za serijo filmov o avtorjih (ki se že snema), za film o slovensko-nemških odnosih, za razpis za spletne strani in PR, posebej pa sem razložil težavnost načrtov za opremo paviljona, ki morajo biti usklajeni s financami v kohezijski pogodbi in s pričakovanji FKS (kljub vsemu tudi v tem primeru ne zamujamo);
• da dogodke, prireditve in avtorje pripravljata dva kuratorja: nemški Göritz in slovenski Kovač; ob omembi Göritza je dajala vtis, da ve vse o njem, kar vodi k sklepu, da je dobila nekatere informacije neposredno od sodelavcev JAK; sicer je mimogrede povedala, da so ti sodelavci kritični do dela JAK, čeprav JAK v javnosti in nasproti drugim ustanovam predstavlja direktor ali oseba po njegovem pooblastilu;
• da je najbolj odgovoren seveda direktor, ki dela v skladu z zakonodajo in veljavnimi predpisi ter upošteva tudi pobude MK, navsezadnje je prav on (res relativno pozno) podpisal kohezijsko pogodbo z ministrom za kulturo in vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Denar je postal dosegljiv šele septembra 2021.

Rezultat sestanka ni bil spodbuden. Ne glede na to, da ministrica malo ve o FKS, kaže željo po narekovanju (tj. oviranju) dela JAK. Večji del njenega govora je bil političen oz. ideološki. Zanimivo je, da je med vrsticami očitala ideološkost ravno agenciji. Želi pregled našega delovanja in načrte za nastop na FKS, torej podrobnosti v zvezi z dogodki, imeni itn. Sprašujem se, na podlagi česa je potem menila, da smo v nekakšnem zaostanku, če je informacije od agencije, ki ji edina lahko poda celovito sliko, šele potrebovala.

Na sestanku 24. junija sem dejal, da lahko vse, kar je našteto v zgornjih točkah, ga. ministrica seveda dobi, gotovo pa v zakonih ni podlage za narekovanje, kaj in kako naj se dela. Seznami in načrti JAK niso skrivnost, ima pa agencija avtonomijo, ki jo jamči, nadzira, po potrebi pa tudi brani Svet JAK.

Ko je omenjala kritike JAK v javnosti, sem ministrici dobesedno rekel: “Tako kot mene kritizirajo tudi vas, pač živimo v demokraciji.”

*  11. julija 2022 smo iz JAK ministrstvu poslali Odgovor na vprašanja o izvajanju projekta Frankfurt (61300-1/2021/9), ki obsega 124 strani.

Drugi sestanek z ministrico, “vezan na projekt Frankfurt 2023” (kot se je izrazila njena vodja kabineta) je bil 17. avgusta. O tem sem zapisal v dnevnik:

V sredo, 17. avgusta, sem bil spet pri ministrici, naslednji dan Orlando Uršič (predsednik Sveta JAK). V glavnem jih skrbijo finance, ker slabo črpamo evropska sredstva. Napisal sem pismo Vrečkovi in Jevšku:

Spoštovana gospa
dr. Asta Vrečko
Ministrica za kulturo RS 

Zahvaljujem se Vam (in Vašim sodelavkam/sodelavcem) za skrb v zvezi s slovenskim gostovanjem v Frankfurtu, ki ste jo izrazili na sestanku 17. avgusta 2022. S kolegico Čampa sva Vam skušala predstaviti dosežke in zadrege svojega prizadevanja za čim boljši uspeh slovenske navzočnosti na FKS 2023. Ena od zadreg je povezana s črpanjem kohezijskih sredstev oz. uresničevanjem navodil kohezijske pogodbe, ki je iz razlogov, ki niso bili odvisni od mene, postala veljavna šele pred enim letom. Precej časa so vzele priprave, predvsem pa zaposlovanje s pogodbo določene ekipe. Kot sami veste, primerno usposobljenih ljudi, ki so se pripravljeni zaposliti v Javni agenciji za leto in pol, ni na pretek. Ne glede na to je skupina sodelavcev/sodelavk, ki se ukvarjajo s Frankfurtom – v razmerah, ki jih je obremenjevala epidemija -, opravila obsežno in dobro delo.

V trenutku, ko nas od glavnega dogodka loči 15 mesecev, je vendar treba evidentirati nekatere probleme. Problem, kot ga sam vidim in ki nanj v začetku nemara nisem bil dovolj pozoren, je težavnost presaditve kohezijske “filozofije” na področje knjig, avtorjev, založb, sejmov itn. Kot me je opozoril predsednik Sveta JAK Orlando Uršič, nobena častna gostja doslej svojega gostovanja ni financirala iz kohezije. Da Vas pretirano ne obremenjujem, bom omenil samo dva razpisa, za katera so rezervirana znatna sredstva:

·      Za Javni razpis za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih (80 prevodov, 40 v 2022 in 40 v 2023) je na voljo še 394.000 evrov;

·      Za Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini (50 subvencij, 10 v letu 2021, 20 v 2022 in 20 v 2023) je na voljo 460.000 evrov.

V zvezi s prevodi smo doživeli več problemov. Na razpise se je odzvalo malo tujih založb, od nemških, ki jim je bil razpis (po mojem prepričanju) prvenstveno namenjen, pa skoraj nobena. Pokazalo se je, da je ponujena subvencija (okrog 5.000 evrov), ki je povrhu omejena z relativno majhnim obsegom teksta, komaj zanimiva; za financiranje pa so bili prijavljeni maloštevilni prevodi v hrvaščino, katalonščino, slovaščino, španščino … ne pa v nemščino ali eventualno v angleščino. Sodelavke so me opozorile, da z nemškimi prevodi ne bomo dosegli kohezijske norme.

Podobno je pri razpisu “individualnih nastopov podjetij”. “Prihranjena” sredstva bi nam prišla še kako prav pri financiranju drugih dogodkov, vendar sem bil opozorjen, da je prenašanje med kategorijami stroškov zapleteno, celo nemogoče, predvsem pa je treba upoštevati prednost “vzhodne regije” pred “zahodno”. Kot rečeno, Vas ne želim obremenjevati z velikim številom podrobnosti, za zabavni oddih pa Vam lahko povem, da kohezijska pogodba, ki je namenjena častnemu gostovanju Slovenije v Frankfurtu, omogoča financiranje potovanj v Argentino in Malezijo.

Vaša opozorila v zvezi s “počasnim” črpanjem sredstev so bila utemeljena in takoj, ko so bila izrečena, je prišlo do stika našega sekretarja Marinča z Vašo sodelavko gospo Udovičevo. Pravni del problema je rešljiv brez večjih težav, so pa vsebinske težave, za katere imate po mojem prepričanju Vi največ posluha. Prosim Vas torej, da s svojo avtoriteto vplivate, da bi lahko nekaj “neuporabnih” finančnih sredstev iz nerealnih postavk prenesli na tista mesta, kjer so nujno potrebna in prispevajo k ugledu naše države.

To pismo pošiljam v vednost ministru Jevšku, ki ga tako kot Vas prosim za pomoč pri “kreativni” razlagi kohezijskih formulacij oz. pri odpravi nesmiselnih omejitev. Predlagam, da se naši predstavniki sestanejo s strokovnjaki na Vašem ministrstvu in na Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

*  Svojim sodelavcem sem 19. avgusta poslal naslednja navodila:

1. Pristojnosti, delitev dela

Miha Marinč skrbi za skladno (u)porabo/črpanje denarja, opozarja na morebitne presežke ali primanjkljaje.

Bojana Čampa vodi razpis za paviljon, skrbi za stike, koordinacijo z vodstvom Fr. knjiž. sejma in vodi pogovore na daljavo, pripravlja obisk Boosa v Ljubljani konec avgusta.

Maruša Trobec in Bojana Čampa poskrbita za dokončno ureditev “brošure” za FKS 22, za prevajanje in oblikovanje.

Tjaša Urankar, Mateja Humar, Katja Stergar in Maruša Trobec pripravijo načrt razpisov do konca leta in za začetek drugega leta, skrbijo za primernost in pravočasno objavo.

Katja Kirbiš poskrbi za končno rešitev zadev v zvezi z logotipom, s spletnimi stranmi in nemško PR-agencijo (skrajni rok konec avgusta!).

Katja Urbanija (dokler je še v službi) poskrbi za prijavo za dunajski knjižni sejem in pripravi seznam relevantnih sejmov v tem in prihodnjem letu.

2. Rešitev protislovij in nesmislov v kohezijski pogodbi

Doslej še nobena “častna gostja FKS” svojega gostovanja ni financirala iz kohezijskih sredstev. Slovenska rešitev izvira iz časa ministrovanja Bizjak-Mlakarjeve in Peršaka, vodilni v JAK pa so pogodbo razlagali kot vir sredstev za kakršnekoli posle, potovanja itn.

Direktor informira Svet JAK, ministrstvo za kulturo in SVRK o nemogočih omejitvah kohezijske pogodbe (posebej t. i. točka 8 – razpisi).

Direktor, Miha Kovač, Amalija Maček in Bojana Čampa nemudoma dokončajo program letošnje “štafete” med Španijo in Slovenijo ter pripravijo osnutek programa za 2023 s približnimi finančnimi ocenami.

*  Slovenija bo 23. oktobra letos prevzela funkcijo “častne gostje” od Španije. O tem sem govoril s Španci na daljavo:

Kratek povzetek (moje razumevanje) pogovora z gospo Marío José Gálvez, špansko generalno direktorico za Promocijo knjige in branja pri španskem ministrstvu za kulturo in šport. Pogovor (na daljavo) je bil 25. avgusta 2022, pri njem je sodelovala ga. Bojana Čampa.

V pogovoru, ki je trajal približno eno uro, smo izvedeli:

1. Častno gostovanje Španije na FKS 2022 je “državni projekt”, pri katerem sodelujejo tudi različna španska ministrstva, založbe in knjigarne; strokovna združenja pisateljev, ilustratorjev, prevajalcev … Skupina šteje 22 oseb.
2. Španci so potrošili za svoje častno gostovanje 12 milijonov evrov, končni obračun pa bo narejen po zaključenem projektu; takrat bo znesek porabe za projekt dokončno znan.
3. Ekipa, ki pripravlja gostovanje, je locirana na ministrstvu za kulturo,
4. Poleg te ekipe so še drugi sodelavci, ki delajo na Inštitutu Cervantes, na ambasadi v Berlinu …
5. Direktorica Gálvez ima “pod seboj” 100 ljudi (ki se sicer – enako kot JAK – ukvarjajo tudi z drugimi zadevami, npr. s financiranjem založništva, drugimi sejmi itn.).
6. Tiskovna konferenca lani (kot jo bo Slovenija imela letos) je trajala približno eno uro; govorili so španski minister za kulturo, predsednik FJK Boos, generalna direktorica in projektna direktorica (Elvira Marco).
7. Nagovorom je sledil pogovor med štirimi avtorji/avtoricami.
8. Del dogodka je bil kratek film o španski kulturi.
9. Za projekt so angažirali različne sektorje, ki so pokrivali in skrbeli za oglaševanje/objave v medijih (po vsej državi), za protokol častnega gostovanja, logistiko.
10. Španci bodo v svojem paviljonu organizirali okrog 55 dogodkov in gostili cca. 100 avtorjev.
11. Osrednje zbirališče in srečevališče tudi za Happy Hour bo cafe, kjer bo mogoče dobiti pijače (kavo, vino, pivo, sokove …) in tipične tapase.
12. Head-officer team šteje štiri osebe, ki delajo samo pri projektu častnega gostovanja, skupaj z razširjeno, podporno ekipo šest oseb.

*  Sekretar Miha Marinč je v začetku septembra sestavil pismo za ministrstvo na podlagi mojega osnutka rešitve kohezijskega gordijskega vozla. Naj povzamem bistveno:

Pomisleki in predlogi JAK v zvezi s porabo sredstev, predvidenih v okviru operacije Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu – model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini “Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020)

Pri svojih predlogih in pomislekih se osredotočam na pregled, ki ga je 5. septembra 2022 poslal sekretar Miha Marinč. Ta pregled vsebuje podatke o porabljenih, rezerviranih in razpoložljivih t. i. kohezijskih sredstvih. Tu me zanimajo predvsem podatki v “rubrikah”:

5 (informiranje, komuniciranje …),

7 (zunanji izvajalci …) in

8 (razpisi, pozivi, prevodi, mobilnost …). 

Ugotavljam, da izvajanje porabe v “točki” 8 ni bilo (ni moglo biti) in ne bo mogoče v skladu z načrtovano porabo, kar posebej velja za:

8.1.2. (Primer I.) “Standardne lestvice stroškov na enoti (Javni razpis za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih)”, kjer ostaja neporabljenih 394.089,04 evra. Predvidevam, da bo od teh sredstev letos in prihodnje leto v najboljšem primeru mogoče porabiti med 200.000 in 250.000 evrov, torej nam v vsakem primeru ostaja najmanj 150.000 evrov.

8.1.2. (Primer II.) “Standardne lestvice stroškov na enoto (Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini): tu ostaja 460.881,00 evra.

V prvem primeru gre za nerealno pričakovanje, da bi do oktobra 2023 lahko financirali/realizirali 80 novih prevodov, pri čemer seveda želimo prevode v nemščino, morda v angleščino ali francoščino. Razlog za neuresničljivost načrta in za neuporabnost relativno visoke skupne vsote sredstev je v omejenem času, v pomanjkanju prijav, ki je – po splošnem prepričanju – posledica prenizke vsote, ki je določena za posamezen prevod, in v pomanjkanju kvalificiranih prevajalcev, da o pomenu in dometu nekaterih – morda zainteresiranih – založb ne govorimo. Tudi v drugem primeru gre za nerealne ocene in pomanjkanje prijav na razpise.

Sredstva iz obeh primerov (npr. cca 600.000 evrov) bi lahko porabili za (sicer sorodne, vendar realne) stroške v rubrikah:

5.4. (svetovanje in in komuniciranje), npr. dodatnih 100.000 evrov,

5.6. (nastopi na sejmih in razstavah), npr. dodatnih 100.000 evrov,

5.9. (informiranje in komuniciranje), dodatnih 100.000 evrov,

7.1. (delo po pogodbi o opravljanju storitev), dodatnih 200.000 evrov,

7.2. (delo po podjemni pogodbi) dodatnih 100.000 evrov.

Prepričan sem, da je “prenos” nekaterih postavk/sredstev med sorodnimi rubrikami (ki jih ločijo bolj ali manj formalne, nebistvene razlike) – pri čemer je seveda treba upoštevati kohezijsko “filozofijo” glede bolj in manj razvitih regij – nujno potreben za uspeh slovenskega gostovanja v Frankfurtu prihodnje leto. V primerjavi z drugimi državami, ki so pred nami gostovale v Frankfurtu (vendar gostovanja niso financirale iz kohezije) so slovenskemu “častnemu gostovanju” namenjena sredstva skromna: petkrat manjša od kanadskih, trikrat manjša od španskih, dvakrat manjša od gruzijskih; zahteve pa so iste, pričakovanja enaka kot pri drugih državah.

Ministrstvo za kulturo in Službo vlade za razvoj in kohezijo potemtakem nujno prosimo za razumevanje in za potrditev predlaganih prilagoditev.

Sledi dokument, ki sem ga ministrici poslal 26. septembra 2022 in ki vsebuje opozorilo, da nam je “ministrstvo za kulturo ustavilo izvajanje operacije”:

Foto: Dimitrij Rupel

Glede na pritožbe oz. očitke glede dokumentacije naj najprej povem, da je JAK že 26. januarja 2022 poslala na ministrstvo 28 strani obsegajočo Strategijo Javne agencije za knjigo RS za obdobje 2022-2024 (št. 007-1/2022/1). Na tiskovni konferenci 20. oktobra 2022 bo v Frankfurtu predstavljena knjižica s programom, dogodki in pojasnili v angleščini in nemščini (v prilogi). Izdelana je bibliografija prevodov slovenskih knjig v nemščino (v prilogi). Ti prevodi bodo razstavljeni v Frankfurtu, na njihovi osnovi bodo tudi izbrani avtorji, ki bodo nastopali na različnih sejemskih ali obsejemskih dogodkih.

Sicer je JAK v zadnjem času sklenil več pogodb oz. se pogaja z umetniškimi ustanovami in posamezniki, ki bodo nastopali v Frankfurtu prihodnje leto. Gre za večje in manjše dogodke: od nastopa skupine Laibach s predstavo Alamut, baletne predstave Povodni mož v izvedbi mariborskega baleta s koreografom Edwardom Clugom, koncerta moderne slovenske glasbe v Alte Oper (Žuraj), razstav slovenskih ilustracij, likovnih del/instalacij v Schirn Kunsthalle, predstavitve slovenskih muzejev, kinoteke … do predstavitve razstave o slovenski književnosti Slovenica (NUK), razstave o Prešernu v Romantik Museum, predstavitve del umetnice Eve Petrič (Rubikova kocka) in seveda nemškega in angleškega prevoda Priročnika za Slovenijo s teksti s področja arhitekture, filma, gledališča, književnosti, kulinarike, likovne umetnosti, športa, zgodovine … Snemamo serijo 20 kratkih filmov o slovenskih avtorjih, pripravljamo film o slovensko-nemških odnosih … K programu prispevajo ljubljanski Goethe Institut in kulturna centra (Skica) v Berlinu in na Dunaju.

V preteklih mesecih oz. tednih sva s kuratorjem Miho Kovačem nagovarjala celo vrsto založniških in s Frankfurtom povezanih prireditev. Nastopil sem na blejskem založniškem kongresu z referatom Literarna država in državna literatura (v prilogi), organizirali smo posvetovanja na Gospodarski zbornici, pripravili srečanja prevajalcev itn.

Ministrica morda želi, da bi pojasnjeval svoje strokovne kompetence, vendar to glede na javno dostopne podatke o mojih referencah in dosežkih ni potrebno. Ministrstvo za kulturo in Svet JAK sta me leta 2021 izbrala za direktorja na podlagi strokovnih referenc, pedagoških in znanstvenih izkušenj s področja sociologije kulture, primerjalne književnosti in mednarodnih odnosov, na podlagi obsežne bibliografije več kot 50 knjig in več kot tisoč člankov … Ministričini očitki so neumestni in žaljivi. Izvirajo iz ideoloških predsodkov, ki jih v kulturi ne bi smelo biti, najmanj pa na ravni ministra oz. ministrice.

Očitki o zamudah ne temeljijo na dejstvih: JAK se pripravlja na gostovanje v Frankfurtu na podlagi koledarja, ki so ga predlagali Nemci in pri nobeni točki ne zaostaja. Treba je tudi vedeti, da so druge države za ključne priprave porabile manj kot leto dni (Gruzija osem mesecev), kar pomeni, da bi lahko uspeli v Frankfurtu tudi, ko bi začeli priprave šele danes. Mi smo začeli prej zato, ker imamo na voljo manj ljudi. Do tega trenutka smo bili uspešni; če se bo uresničeval začrtani program, je mogoče na uspešnost računati tudi v prihodnje. Seveda bi bilo spreminjanje ali neizvajanje programa v tem trenutku tvegano, vendar ni nemogoče; kdor se ga bo lotil, bo sam nosil vse posledice za kvaliteto slovenskega častnega gostovanja na FKS 2023.

Besede o uživanju ali neuživanju zaupanja izražajo samo osebne poglede (gospe ministrice) in odnos do drugih ljudi. Odločitve na podlagi zaupanja so nasprotje vladavine prava in pravne države. V komentiranje vsega tega se ne mislim spuščati; predstavil sem dejansko stanje in v njem razlogov za nezaupanje z ministričine strani ne morem najti. Posebno pozornost bi zaslužila ministričina razmišljanja o vlogi nevladnih organizacij. Slovenski proračun jim je bil – tako kot vsem književnim dejavnostim – izredno velikodušno naklonjen.

Zdaj se prvič v neodvisni Sloveniji dogaja, da minister oziroma ministrica kar v medijih naznanja, katerim direktorjem zaupa, katerim pa ne. S tem kot nosilka visoke politične funkcije ustvarja politični pritisk na ljudi, ki morajo zagotavljati nepolitično delo svojih ustanov – muzejev, agencij itn. V primeru JAK je tako, da lahko samo Svet agencije odpokliče direktorja. Pri tem ga ne smejo voditi politične usmeritve.

Ker so bile doslej priprave na veliki dogodek uspešne, brez težav z dnevom objave tega pisma odlagam funkcijo direktorja JAK. Naslednik ne bo imel problemov, če bo nadaljeval že uhojeno pot. V glavnem je vse že pripravljeno. Glavno je to, da je Frankfurtski knjižni sejem tudi v okviru sejemskih prireditev specifičen; Slovenija podobne priložnosti za vsestransko predstavitev nemara ne bo imela več desetletij.

Zaradi politizacije, ki nastopa v imenu depolitizacije, iz higienskih razlogov in da si ne bi po nepotrebnem pokvaril življenjepisa, sem se odločil odstopiti s svojega položaja, in to takoj, z datumom tega odprtega pisma. Kljub nelepi igri gospe Vrečko slovenski knjigi seveda želim uspeh v Frankfurtu. Moje zadnje (mestoma preveč olikano) sporočilo gospe šefinji kabineta, ki si je (8. oktobra 2022) vzela pravico, da me poskuša – v imenu svoje višje šefinje – disciplinirati, je (bilo) tole:

Spoštovana gospa Ukmar,

potrjujem prejem Vašega sporočila – v zvezi z dostavo dokumentacije – z dne 6. oktobra 2022. Kolega Marinča sem že prosil, da zbere, kar zanima ministrico (?), moram pa dodati, da smo v zadnjem času soočeni z več podobnimi zahtevami, ki nas glede na kadrovske možnosti in glede na zaposlenost s Frankfurtom precej obremenjujejo. Po mojem prihodu na JAK smo izvedli notranjo revizijo, katere poročilo bržkone imate, če ne, ga lahko dobite. Sicer je že nekaj mesecev v hiši računsko sodišče, neskromne pa so tudi zahteve novinarjev. Kot si lahko predstavljate, me bolj kot inšpekcije zanimajo vsebinski problemi. Prepričan sem, da to mnenje z menoj deli tudi ministrica, kar pa zadeva dokumentacijo, jo boste seveda dobili v obsegu in količini, ki nista majhna. Upam, da bo to inšpekcijsko obdobje vendarle minilo in da se bomo lahko pogovarjali o rečeh v zvezi s knjigami in kulturo. Svoje delo na JAK kajpada povezujem in pogojujem ravno s takšnimi rečmi.

Lep pozdrav!
zasl. prof. dr. Dimitrij Rupel

Na koncu še pozdrav ministrici dr. Asti Vrečko!

(Dimitrij Rupel)

Priloge:

1. knjižica s programom FKS 2022
2. bibliografija prevodov slovenskih knjig v nemščino
3. referat Dimitrija Rupla na blejskem kongresu založnikov Literarna država in državna literatura