RTV Slovenija gre korakoma v “depolitizacijo”: predsednik Sveta RTV postal levičarski aktivist Goran Forbici

Na konstitutivni seji novega sveta RTVS, ki bo nadomestil dosedanji programski in nadzorni svet RTVS, se je sicer sestalo 16 od 17 svetnikov. Programski svetnik Aleš Novak se seje opravičeno ni udeležil. Po konstituiranju sveta RTVS so svetniki s 15 glasovi za izvolili predsednika Forbicija in njegovo namestnico Špelo Stare. Sestava Sveta RTV, ki je znova urejen po modelu delegatske zastopanosti, je skoraj povsem levičarska.

Na dnevnem redu seje je bil zgolj ugotovitveni sklep o sestavi sveta RTVS, a so svetniki ob začetku seje soglasno potrdili širitev dnevnega reda. Svetniki tako na seji sprejemajo poslovnik, imenujejo komisijo za poslovnik in komisijo za pripravo razpisa za imenovanje štiričlanske uprave, ki bo po noveli zakona vodila in upravljala javni zavod. Na seji pa bodo obravnavali tudi realizacijo finančnega in programskega produkcijskega načrta.

Kdo je Goran Forbici?

O njem smo poročali že pred petimi leti (TUKAJ). Gre za dolgoletnega levičarskega aktivista, ki ljubi diktatorja Josipa Broza Tita in je že v preteklosti večkrat javno sramotil SDS zaradi potencialne možnosti, da bi levičarske nevladne organizacije ne bi mogle več izsesavati proračuna. V času prejšnje vlade se je večkrat angažiral kot protestnik.

Sicer pa tudi ostali člani ne vzbujajo ravno veliko zaupanja. V novi Svet RTV Slovenija je tako Nacionalni svet za kulturo za obdobje dveh let na predlog Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev s področja avdiovizualnega sektorja imenoval novinarja Igorja Prassla, na predlog Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa gledališkega in radijskega režiserja Aleša Novaka. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je na predlog Znanstvenoraziskovalnega sveta SAZU-ja za člana sveta imenovala filozofa Tadeja Troho.

Svojega predstavnika je imenoval tudi izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je za to funkcijo izbral nekdanjega kajakaša Andraža Vehovarja. Svet delavcev RTV Slovenija je izvolil nekdanjo varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV-ja Ilinko Todorovski. Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja pa je imenoval direktorico okoljske nevladne organizacije Umanotera Gajo Brecelj.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je izmed predlaganih predstavnikov registriranih verskih skupnosti izbrala predstavnico Evangeličanske cerkve Klaudijo Sedar. Varuh človekovih pravic pa je za člana sveta iz vrst nevladnih organizacij s področja varstva človekovih pravic izbral direktorja CNVOS-a Gorana Forbicija. Informacijski pooblaščenec je imenoval novinarko Špelo Stare.

Tudi zaposleni na RTV so izbrali pet svojih predstavnikov, a velikih sprememb v primerjavi s programskim svetom RTV ni bilo. Kot predstavnik zaposlenih za informativne dejavnosti je bil na volitvah v četrtek izvoljen Gregor Drnovšek, kot predstavnik kulturnoumetniške dejavnosti Aleksander (Sašo) Hribar, kot predstavnik razvedrilno-športne dejavnosti Boštjan Ogris, kot predstavnik za tehniko Robert Pajek in kot predstavnik zaposlenih za digitalni razvoj Luka Zebec.

Grah Whatmough: Napovedi o “depolitizaciji” RTV so iluzorne

Še pred začetkom današnje seje se je sicer zapletlo. Svetniki namreč niso mogli začeti seje, ker na njej ni bilo prisotnega sklicatelja seje, v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Po začetnem zapletu so se svetniki dogovorili, da bo do izvolitve predsednika sveta RTVS sejo vodila Ilinka Todorovski.

Grah Whatmough je sicer tik pred začetkom seje na Twitterju novemu svetu RTVS zaželel “uspešen mandat zaznamovan z obilo modrosti, strpnosti in pluralnosti”. Hkrati se je dosedanjemu programskemu in nadzornemu svetu zahvalil za opravljeno delo.

Dosedanji generalni direktor je sicer včeraj sodeloval v televizijskem intervjuju. Potem ko mu je bil podeljen vodstveni mandat v času vlade Janeza Janše, je nemudoma postal tarča medijev, zvestih tranzicijski levici, ko pa je ta prevzela oblast, je bil eden njenih prvih ciljev, da vodstvo odstrani ne glede posledice za pravno državo. Vladne napovedi o “depolitizaciji” javnega zavoda pa označil kot iluzorno.

“Ta depolitizacije je bolj neka floskula. Je pač neka sprememba, zapakirana v celofan depolitizacije. Dejansko pa gre tukaj, to govorim kot pravnik, za preprosto vprašanje, ali lahko vlada in državni zbor enostavno ukine čez noč vse mandate vseh članov organov upravljanja in nadzora RTV Slovenija in postavi nove. Kot pravnik mislim, da je odgovor na to vprašanje “ne,” je povedal Grah Whatmough.

Zoper Grah Whatmougha se je v zadnjih dveh letih vodila ena bolj umazanih kampanj v zgodovini samostojne države. Eden izmed največjih očitkov je bil, da ne izpolnjuje pogojev za zasebno mesta direktorja. “V javnosti se je v zadnjem času ustvarila percepcija, da naj ne bi izpolnjeval pogojev za mesto, ki ga zasedam, kar ne drži. Drži samo to, da je sodišče v presoji imenovanja leta 2021 ugotovilo, da dodatnega pogoja, ki ga je takrat razpis predvidel, nisem izpolnjeval. To je tri leta izkušenj vodenja velikih sistemov. Ta pogoj se je dejansko znašel prvič in zadnjič v tem razpisu, kajti statut tega pogoja ne vsebuje. Vstavil ga je programski svet po lastnem preudarku in sodišče je zaradi tega presodilo, da ga ne izpolnjujem.” 

Grah Whatmough nato pojasni, da je ob preoblikovanju programskega sveta odstopil zato, da se ponovno prijavi na razpis, zato ker je “že ob prvem in ob drugem kandidiranju nastopil s precej ambicioznim programom dela”. Program dela je namreč ključni dokument, ki ga kandidat mora podati ob prijavi na delovno mesto.

Voditeljica oddaje je nato preusmerila pogovor in Whatmough Graha vprašala o zasebnem življenju, slovenska javnost namreč o njem doslej ni veliko izvedela. Ko ga je novinarka vprašala, kako je njegova družina v preteklih letih prenašala nebrzdano blatenje, še posebej njegov oče, ki ni iz Slovenije, temveč Velike Britanije, je odgovoril: “Verjetno vsak starš težko spremlja takšno tudi blatenje, ja. Tako kot jaz tudi moji starši to sprejemajo pokončno, strumno” in dodal, da je ta njegova lastnost izhaja iz njegove otoške vzgoje, kjer je “stiff upper lip” privzgojen.

Whatmough Grah je bil, še preden je postal v. d. generalnega direktorja zavoda, šest let član nadzornega sveta zavoda, kjer se je spoznal z delovanjem RTV, kamor ga je imenovala SMC, čeprav ni bil član stranke. Zametki gonje so se začeli že takoj po imenovanju za v. d. pred dejanskim nastopom funkcije.

Kaj je sodu izbilo dno?
Grah Whatmough je povedal, da je kmalu po začetku mandata začel uvajati spremembe za finančno stabilizacijo zavoda, nato pa je v. d. direktorja televizije predlagal programske določene spremembe, ki so začele veljati z lanskim letom, torej 2022, ki pa bi jih, ko bi se še enkrat loteval, vpeljeval počasneje. Na vprašanje, ali so bile programske spremembe politične narave in če misli, da sedaj prihaja do depolitizacije, odgovarja: “Sprememba programa zagotovo ni bila politična, šlo se je za to, da smo želeli gledalcem ponuditi nekaj novega, nekaj, kar na nacionalni televiziji še ni bilo in to nam je, sicer z nekaj težavami, tudi uspelo. Panorama še danes živi na na drugem sporedu televizije. Tukaj politične konotacije ni nobene. Glede depolitizacije zavoda pa sem že večkrat poudaril, da je takšno pričakovanje z novelo zakona iluzorno. Prvič, težko se strinjam s tem, da je bilo v zadnjem času več politike na RTV kot sicer. Mislim, da politika je v nekem obsegu na RTV vedno bila. Edina razlika, ki je bila v zadnji sestavi programskega sveta, je ta, da je na to temo več debat.” 

Ustavno sodišče bi moralo vsebinsko odločiti
Grah Whatmough je nato komentiral pojasnilo predsednika ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta, zakaj za umaknilo lastno zadržanje sklepa sporne novele zakona o RTV. Kot pravi, odločitev ustavnega sodišča spoštuje, a pravi da je US z zadnjim sprejetim sklepom povedalo naslednje: “Ker ne more opraviti svoje vloge, to je vsebinsko odločiti, […] bo preklicalo delno zadržanje in dopustilo implementacijo zakona.” Meni, da bi sodišče lahko vsebinsko odločilo o zakonu, če bi v odločanje vložilo več časa.

Voditelj Odmevov Igor E. Bergant (Foto: STA)

To se na BBC in ORF ne bi moglo zgoditi!
Voditeljica je nato izpostavila dve bistveni razliki med slovensko RTV in avstrijsko ORF ali britanski BBC, kjer se denimo ne bi moglo zgoditi, da bi neki novinar ali urednik, zaposlen pri eni ali drugi organizaciji, blatil odločitve vodstva, ali pa, kot je pogosto na RTV eden od najbolj znanih televizijskih voditeljev poleg svoje službe še dodatno služil z vodenjem dogodkov, že naslednji dan pa istega “naročnika in plačnika, ki ga je imel prejšnji dan na konferenci, imel kot gosta v oddaji, ker je to absolutno prepovedano”. Razbrati je bilo, da je novinarka govorila o zaposlenem na RTV Igorju E. Bergantu, ki pogosto vodi dogodke za komercialne naročnike.

Na to je odgovoril: “Bolj kot kritiziranje ali blatenje vodstva je problematično, če prihaja do blatenja obračunavanja med zaposlenimi samimi. To me je najbolj žalostilo, ko sem v javnosti spremljal obračune med zaposlenimi […], javno blatenje kolegov ni dopustno.” 

Glede vprašanja, ki je letelo na opravljanje dodatne dejavnosti zunaj delovnega časa tudi v primerih, ko je to načenjalo ugled institucije, je odgovoril: “To je neka značilnost naše javne RTV. To po mojem mnenju ni dobra praksa. Udejstvovanje, tudi novinarjev in urednikov, konec koncev v kulturnih, znanstvenih vodah ni sporno. Je pa lahko sporno, ko nekdo vodi privatni dogodek privatnega podjetja in potem naročnik, predsednik tega podjetja pride v neko oddajo, ki jo vodi isti voditelj. Tukaj je že videz nepristranskosti okrnjen. Ne govorim o dejanskem navzkrižju interesov, temveč že o videzu.”

Pogajanje le o zakonitih spremembah
Grah Whatmough je ponovno poudaril, da je bil kot v. d. generalnega direktorja vedno pripravljen na pogajanja, a zgolj o zakonitih spremembah, ob tem pa spomnil, da je bila ena nezakonitih zahtev zaposlenih zamenjava odgovorne urednice. “Večkrat sem pojasnil, da ima vsak odgovorni urednik na RTV Slovenija varovan mandat in ne more nihče samovoljno, zlasti pa ne v socialnem dialogu ali stavkovnem sporazumu, zamenjati odgovornega urednika.” 

“Že vrsto let, 15 ali več, RTV Slovenija ne operira z dovolj denarja, za denar, ki ga ustvarja. Od leta 2017 pa do predlani smo delali z izgubo, prej pa smo to neskladje med prihodki in odhodki pokrivali predvsem s prodajo delnic. Lani smo prvič poslovali pozitivno od 2017 dalje, zahvaljujoč ukrepom, ki smo jih izvedli. Ključni ukrep je bil spodbujanje upokojevanja in zmanjšano število zaposlenih. V dveh letih, od aprila 2021 do letošnjega aprila, se je število zaposlenih zmanjšalo za 160 in prihranek na račun tega zmanjšanja je približno 5,6 milijona evrov letno. Zato smo tudi lani uspeli poslovati pozitivno. Žal pa se je vlada lani jeseni, žal mimo nas, zavezala k dvigu plač v javnem sektorju in samo ta dvig plač […] bo zavod stal 5,3 milijona evrov,” pojasni Grah Whatmough. Razloži, da so ukrepi za finančno stabilizacijo zavoda izzveneli zaradi dviga plač. K finančnim težavam je lansko leto pripomoglo tudi povečanje stroškov električne energije.

Whatmough bo ostal v. d. generalnega direktorja vse do imenovanja nove uprave, kot to zapoveduje sporna novela zakona o RTV in kot to zapoveduje Ustavno sodišče RS.