Piše: C. R.
“Govor Ursule von der Leyen ni ponudil odgovorov na ključna vprašanja, ki bi vlivali zaupanje, da ima Komisija stvari pod nadzorom,” se je kritično odzvala na govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Evropskem parlamentu evropska poslanka Romana Tomc. Njen poslanski kolega v EU parlamentu dr. Milan Zver pa je na družbenem omrežju X (nekdaj Twitter) med drugim zapisal: “V svoji oceni stanja v EU je Ursula von der Leyen po pričakovanju govorila všečno, natrosila je polno lepo ubesedenih obljub, bi rekli, »sadila je rožce«, kot vsako leto doslej.”
“Intenzivnost, s katero je Evropska komisija promovirala govor predsednice Ursule von der Leyen je krepil pričakovanja, da bo v letošnjem govoru o stanju v Uniji povedala nekaj novega in ključnega za našo prihodnost. To se ni zgodilo.
Smo na pragu gospodarskega ohlajanja, z visoko inflacijo, še vedno trajajočo vojno v Ukrajini, pretirano odvisni od kitajskih in ostalih strateških surovin, s čedalje večjim pritiskom ilegalnih migracij, izjemno neugodno demografsko sliko in pod pritiskom zelenih obljub, katerih stranske posledice nepremišljenih in previsoko postavljenih ciljev se vračajo kot bumerang. Kmet je skorajda postal sovražnik, vladavino prava in svobodo medijev branijo selektivno. Bruseljska birokracija se je razbohotila preko vseh meja, uradniki dobivajo vse večjo moč, pri vodenju Komisije in posameznih resorjev je čutiti šibkost. V zunanji politiki Evropska unija nima velike teže, deset let ali več se že pogovarjamo o širitvi.
Zdi se, da je Evropska unija vedno bolj razdeljena in da se ob pomembnih vprašanjih ne more poenotiti. Pretirano izpostavljanje enotnosti in uspešnosti bolj kaže na to, kaj si predsednica želi, kot kakšno je dejansko stanje. Leto dni pred koncem mandata, ko bi bilo treba vložiti največ napora v dokončanje dela, so komisijo zapustili trije komisarji, od tega dva podpredsednika. Seveda je Evropska komisija opravila tudi veliko koristnega dela, vendar nas bolj kot poročilo o delu glede na stanje v Uniji zanimajo usmeritve in prihodnje rešitve.
Državljane predvsem skrbi, kako bodo živeli, ali bodo imeli dostojne plače, dostop do zdravnika, oskrbo na stara leta in ali bodo varni. Predsednica van der Leyen na nobenega od ključnih vprašanj ni dala odgovora, ki bi vlival zaupanje, da ima Komisija stvari pod kontrolo. Zato je bil letošnji govor precejšnje razočaranje, ki ga tudi intenzivna promocijska akcija in dobro premišljen nastop ne morejo prekriti.
Ključna vprašanja evropske prihodnosti, ki so ostala brez odgovora:
1. Kako bo izgledala naslednja faza zelenega prehoda, ob tem ko se vse bolj jasno kaže, da so bile ambicije in cilji Evropske komisije na tem področju nerealni in da bo kolateralna škoda za evropsko gospodarstvo in ljudi velika.
2. Kako zagotoviti suverenost Evropske unije na področju energetike, prehrane in strateško pomembnih surovin, ki smo jo z dosedanjimi politikami zapravili in pahnili Evropo v odvisnost od globalnega trga. Povezano s tem, kako krepiti evropsko gospodarstvo in industrijo, ki vse bolj tone v recesijo.
3. Kako zaustaviti ilegalne migracije, če je pogled na to med državami diametralno nasproten. Pet zamujenih let in nesposobnost sprejema sprejemljive azilne politike ob dejstvu, da številke ilegalnih prihodov v EU rastejo, je velik fiasko.
4. Kako zaustaviti demografsko izumiranje Evropske unije in selitev možganov znotraj Evropske unije, ki povzroča čedalje večje razlike med državami in prazna, nenaseljena območja.
5. In nenazadnje, kako spremeniti elitističen pristop od realnosti odtujenih evropskih uradnikov, pogosto pod vplivom lobistov iz različnih organizacij, da bodo predlagali boljše in vzdržne rešitve, ki bodo krepile Evropsko unijo, naše vrednote in kulturo. Medtem, ko ponujajo hrano iz črvov in čričkov, delajo vse za uničenje evropskih kmetij.
Dr. Milan Zver: V svoji oceni stanja v EU je Ursula von der Leyen po pričakovanju govorila všečno, natrosila je polno lepo ubesedenih obljub, bi rekli, »sadila je rožce«
“V zadnjem tednu smo slišali dva govora v Evropi, ki imata posebno težo. Prvega je v Bundestagu imel Friedrich Merz, prvak CDU, drugega pa Ursula von der Leyen, ki je v EP spregovorila o stanju v Uniji. Merz je ostro kritiziral nemško gospodarsko politiko. Med drugim je dejal, da mora Nemčija ostati industrijska družba, ohraniti moč kmetijstva in klasične avtomobilske industrije, odpreti mora ponovno vrata jedrski energiji in ohraniti globalno konkurenčnost. V času klimatskih sprememb bi morali Nemci okrepiti gospodarsko rast, ne pa da jo zeleni prehod niža. Največji problem pa so ilegalne migracije, do katerih se vlada dela nemočno. Zato Merz zahteva odločnejšo politiko in večji nadzor na mejah. Namesto svobodne države gradi levica vsestransko »paternalistično« državo, ki državljanom odvzema podjetnost. V bistvu ta govor pomeni dokončno prekinitev z dolgoletno paradigmo Angele Merkel. Ta govor je prelomen tudi na evropski ravni in menim, da se mu je Ursula von der Leyen premalo približala, da bi lahko še enkrat konkurirala za predsednico Evropske komisije. V svoji oceni stanja v EU je Ursula von der Leyen po pričakovanju govorila všečno, natrosila je polno lepo ubesedenih obljub, bi rekli, »sadila je rožce«, kot vsako leto doslej. Občutek je, da konkretni problemi običajnega človeka danes v Strasbourgu niso bili nagovorjeni. Izpostavljala je puhlice iz Platforme Fit for 55, o čistem ali zelenem prehodu, v katerem naj se ohrani konkurenčnost EU gospodarstva. O kmetih je rekla, da jih EU potrebuje, zlasti njihovo trajnostno kmetovanje. Saj veste, kaj to pomeni! Z radikalno spremembo kmetijstva Evropa ne bo ostala prehransko samooskrbna. Kdo ji bo to že razložil? Migracij se je le bežno dotaknila, čeprav so statistike za letošnje leto primerljive s tistimi iz leta 2015. Edina obljuba glede boja proti migracijam naj bi bila mednarodna konferenca o tihotapcih. Medtem pa imamo veljavne sklepe Evropskega sveta izpred let, ki zavezuje EU k vzpostavitvi vstopnih točk izven meja EU, vračanje migrantov v države izvora ter krepitve zunanje schengenske meje. Evropska komisija bi morala skrbeti za izvrševanje teh zavez, ne pa le organizirati novih in dragih mednarodnih konferenc. Niti z besedo ni omenila NVOjev, ki pomagajo tihotapcem in so včasih celo sofinancirani z EU denarjem.
🗣️Odziv na #SOTEU 🇪🇺:
V zadnjem tednu smo slišali dva govora v Evropi, ki imata posebno težo. Prvega je v Bundestagu imel Friedrich Merz, prvak CDU, drugega pa Ursula von der Leyen, ki je v EP spregovorila o stanju v Uniji. Merz je ostro kritiziral nemško gospodarsko politiko.… pic.twitter.com/yZ8eWQe4PY
— Milan Zver (@MilanZver) September 13, 2023
Poudarila je tudi, da je mehanizem vladavine prava cement EU, čeprav je znano, da je dokazano postal politično orodje levice v borbi proti desno-sredinskim vladam. Državljani EU bi morali slišati kak predlog, da se zloraba mehanizma ne bi dogajala. Vesel pa sem napovedi, da bo Evropska komisija v prihodnjem letu posvetila več pozornosti konkurenčnosti. Žal smo je, kot že omenjeno, veliko že izgubili. Celo Maria Draghija je predsednica vključila v reševanje tega problema. Pri tem mu želim veliko sreče in uspeha. No, posebej se je pohvalila z zmaga nad kovidom, 800 milijardnim paketom za razvoj, z zelenim dogovorom, ki da ne bo ogrožal ekonomije, kar je sporna trditev. A ona trmasto vztraja na začrtani poti. K temu je dodala znižanje cene plina in rekordno zaposlenost v EU. Predsednica bi morala bolj jasno nagovoriti Evropejce, izpostaviti izzive in povedati, kako se jih bo komisija v zadnjem letu mandata lotila. Za težave je krivila zunanje dejavnike, npr. Kitajsko, s katero začenja trgovinsko vojno, zaradi domnevnega dumpinga Kitajske pri proizvodnji e-avtomobilov. Moja ocena je, da za dolgotrajno okrevanje niso krivi le zunanji dejavniki, ampak predvsem slabe ekonomske politike v EU, ki so spodbujene ali celo vodene v Evropski komisiji. Skratka, zamujena priložnost, premalo je »Merza« v njenem govoru, da bi lahko zaključili, to je to!” pa je na X zapisal dr. Milan Zver.
