-3.5 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945: Likvidacije, zaplembe premoženja, požig premoženja, rekvizicije, grožnje, mučenja, prisilno delo in izgon prebivalstva

Piše: Domen Mezeg (Nova24TV)

“Krivdo za zločine, ne moremo pripisati celotnemu odporniškemu gibanju, ampak odgovornost za to nosi komunistična partija, ki je imela odločujoč vpliv v vojaških in drugih oboroženih skupinah, in ki si je z obračunom s svojimi nasprotniki, že med vojno pričela utirati pot do oblasti,” je v svoji spletni predstavitvi med drugim dejala avtorica knjige z naslovom Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945, Mirjam Duja Jurjevčič. 

Tokrat predstavljamo knjigo sodelavke Študijskega centra za narodno spravo Mirjam Dujo Jurjevčič z naslovom Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945. Knjiga je izšla konec leta 2020 v zbirki Revolucionarno nasilje. Študija obravnava revolucionarno nasilje na območju južne Notranjske, tj. današnjih občin Bloke, Cerknica in Loška dolina. Izraz revolucionarno nasilje pomeni nasilje, ki so ga na tem območju med drugo svetovno vojno izvajale vojaške in druge oborožene enote pod odločujočim vplivom komunistične partije, iz političnih in ideoloških razlogov.

Revolucionarno nasilje je prikazano kronološko, avtorica opiše različne oblike nasilja ter konkretne primere. Študija je nastala na podlagi literature, arhivskega in dokumentarnega gradiva ter pričevanj. Dodani so grafični prikazi smrtnih žrtev po posameznih občinah od 1941 do 1945 ter imenski seznam žrtev z omenjenega območja, ki vsebuje 353 imen mož in žena, ki so bili žrtve revolucionarnega nasilja v letih 1941-1945. Že omenjena knjiga, je šesta knjiga iz zbirke Revolucionarno nasilje in druga, ki obravnava območje Notranjske.

“Knjiga obsega območje šestih medvojnih občin: Bloke, Begunje, Cerknica, Stari Trg, Sveti Vid in Rakek. Danes je to območje treh občin: Cerknica, Loška dolina in Bloke,” je uvodoma dejala avtorica dela, ki se je v svoji predstavitvi revolucionarnega nasilja na južnem Notranjskem, osredotočila na konkretne primere. Ko je govora o revolucionarnem nasilju, s tem mislimo predvsem na nasilje, ki so ga povzročile posamezne partizanske enote in druge oborožene skupine, ki so bile pod odločujočim vplivom komunistične partije. Seveda pa ni šlo zgolj za likvidacije, ampak tudi druge oblike nasilja, med katerimi gre navesti sledeče: zaplembe premoženja, požig premoženja, rekvizicije, grožnje, mučenja, prisilno delo in izgon prebivalstva.

Vključena so pričevanja tistih, ki so drugo svetovno vojno občutili in doživeli, nekateri so bili tudi sami žrtve revolucije

“Pri opisu posameznih oblik nasilja, sem vključila pričevanja, ki smo jih posneli s sodelavci Študijskega centra za narodno spravo in pričevanja, ki jih je zbrala Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic. Gre za pričevalce iz obravnavanega območja, ki so drugo svetovno vojno občutili in doživeli in nekateri izmed njih so bili tudi žrtve revolucionarnega nasilja,” je v predstavitvi svoje knjige, še dejala Jurjevčičeva. Uporabljeni dokumenti pa pripadajo arhivu republike Slovenije. Gre za nekaj poročil Zidanškovega bataljona in bataljona Ljube Šercerja, kjer gre za poročila o likvidacijah posameznih oseb, leta 1942. Obenem je ohranjeno tudi večje število zapisnikov zaslišanj vaških stražarjev, na Področnem vojaškem sodišču v Kočevju in na Področnem vojaškem sodišču v Ribnici.

Predstavitev knjige z naslovom Revolucionarno nasilje na južnem Notranjskem, 1941–1945, avtorice Mirjam Duja Jurjevčič.

“Ti zapisi nam dajejo zelo dober vpogled, v dogajanje, vse od začetka vojne, do jeseni 1943, vključno s kapitulacijo Italije oziroma z uničenjem vaških straž.” Za obdobje od konca leta 1943 in do konca vojne, pa obstajajo dokumenti o kaznih prisilnega dela, zaplembah premoženja ter izgonih prebivalstva. V zgodovinskem arhivu Ljubljana je bilo najdeno tudi gradivo, ki je pripadalo Krajevnim ljudskim odborom, okrajnega ljudskega odbora Rakek. Gre za gradivo zapisnikov, ki se nanaša na zaplembo premoženja osebam, ki so bile protipartizansko usmerjene. Gre za zapise o njihovih likvidacijah in o tem, kdo je te likvidacije izvajal. Gre za še en dodaten vir, ki potrjuje, da so bile te usmrtitve tudi izvršene.

Pri nastajanju dela je bila uporabljena raznovrstna literatura, tudi partizanskih borcev
Avtorica še navaja, da je pri pisanju dela uporabila raznovrstno literaturo, med drugim tudi literaturo partizanskih borcev, spomine partizanskih borcev, literaturo, ki obravnava lokalno zgodovino in knjigo Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem. Tam so zbrana imena žrtev, tako s strani okupatorja, kot tudi partizanskih enot ter protipartizanskih enot. V uvodu monografije je uvodoma prikazana geografska umestitev, zatem sledi kratek oris političnih in gospodarskih razmer v obdobju med obema vojnama, zatem pa tudi splošen opis dogajanja med drugo svetovno vojno. Osrednja tema pa je prikaz revolucionarnega nasilja na južnem Notranjskem, ki je prikazano kronološko, vse od začetka ter do konca druge svetovne vojne.

Žrtve revolucije na južnem Notranjskem leta 1942.

“Sledi grafični prikaz smrtnih žrtev za posamezno leto, potem pa seznam smrtnih žrtev za celotno obdobje vojne, od leta 1941, do leta 1945. Ob koncu pa so predstavljena še pričevanja posameznikov, ki so drugo svetovno vojno doživeli na obravnavanem območju in bili tudi sami žrtve revolucionarnega nasilja.” Iz zbranega gradiva je avtorica ugotovila, da je od spomladi leta 1942 pa vse do konca julija 1942, potekalo najhujše revolucionarno nasilje, ki pa se je s pojavom vaških straž nekoliko zmanjšalo. Tako je bilo v letu 1942 skupno število 107 smrtnih žrtev, med njimi kar 72 civilistov. V letu 1943 pa je bilo največje število smrtnih žrtev med vaškimi stražarji, umorjenih jeseni, septembra in oktobra 1943. Skupno število smrtnih žrtev za to leto je 183 oseb.

“Krivdo za zločine, ne moremo pripisati celotnemu odporniškemu gibanju, ampak odgovornost za to nosi komunistična partija”

Število smrtnih žrtev se je zatem zmanjšalo v letih 1944 in 1945 in je skupno znašalo 61 oseb, med žrtvami pa je bilo največ domobrancev – 31 oseb, še te pa so padli v bojih s partizani. “Za obdobje najhujšega revolucionarnega nasilja, to je leto 1942 in 1943, sem ugotovila, da je precej literature, ki opisuje to dogajanje.” Od leta 1943 do konca vojne leta 1945 pa ni tako veliko število zapisov o dogajanju na tem območju – glede žrtev revolucionarnega nasilja. To seveda ne pomeni, da se je končalo, ampak samo to, da je bilo izraženo v drugačnih oblikah, kamor spadajo kazni, kot je prisilno delo, izgoni prebivalstva in zaplembe premoženja. Za to obdobje je avtorica porabila večje število dokumentov, ki jih najdemo v arhivu in pričevanja, ki jih je zbrala Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic.

Žrtve revolucije na južnem Notranjskem leta 1943.

“Krivdo za zločine, ne moremo pripisati celotnemu odporniškemu gibanju, ampak odgovornost za to nosi komunistična partija, ki je imela odločujoč vpliv v vojaških in drugih oboroženih skupinah, in ki si je z obračunom s svojimi nasprotniki, že med vojno pričela utirati pot do oblasti.” Ob tem je avtorica še navedla željo po izvedbi študije, ki bi obravnavala tudi okupatorjevo, torej italijansko in nemško nasilje ter nasilje, ki so ga izvajale protirevolucionarne enote. Knjigo lahko dobite na Študijskem centru za narodno spravo. Naročilo knjige: https://www.scnr.si/revolucionarno-nasilje-na-juznem-notranjskem-19411945.html

 

Žrtve revolucije na južnem Notranjskem.

Prikaz števila žrtev revolucije na južnem Notranjskem po letih.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine