Avtor: Vida Kocjan
Državni zbor je 23. julija na izredni seji s 57 glasovi za in nobenim proti razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, volilna opravila pa se bodo začela 1. septembra.
Odločali bomo o naslednjem referendumskem vprašanju: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
Novela, ki so jo konec maja sprejeli poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce, vrača stanje v čas pred letom 2024, ko je bil zakon spremenjen za potrebe Gibanja Svoboda in Roberta Goloba. V bistvu se vse vrača zgolj v ureditev, ki je veljala pred spremembo v času vlade Roberta Goloba. Takrat so s spremembami, ki jih je predlagala Urška Klakočar Zupančič, reševali predvsem Goloba in stranko Gibanje Svoboda. Ker je zdajšnja koalicija pod vodstvom Janeza Janše to spremenila, skušajo v levici to spet preprečiti.
Nobene politične policije ni
Razprava o razpisu referenduma, ki je dobil zeleno luč, se je razvila v dolgo, čustveno in pogosto postopkovno prekinjeno soočenje. Sprememba zakona (novela) vrača ureditev, ki je veljala desetletja, odpravlja proceduralne barikade, ki so omogočale zavlačevanje, ter omogoča učinkovito ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij (okoli 6.000 oseb). V 1. členu novele zakona je preiskava jasno omejena na zadeve javnega pomena in nosilce javnih funkcij. Nikakor pa ta preiskava ni usmerjena na »navadne državljane«, kot zdaj zavajajo v tranzicijski levici, povezani z globoko državo. Izmislili so si slogan »politična policija«, v bistvu pa gre za zavajajočo propagando. V zakonu takšna določba ne obstaja.
Seja je potrdila, da bo referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi potekal 11. oktobra 2026 (razpis 1. septembra). Čeprav so vse poslanske skupine podprle razpis zaradi spoštovanja volje volivcev, so vsebinska stališča ostala diametralno nasprotna: zdajšnja koalicija vidi novelo kot orodje za učinkovit boj proti korupciji in odpravo blokad, opozicija (Svoboda, SD in Levica) pa kot poseg v pravno državo in omogočanje zlorab.
Opozicija nima nobene možnosti, da bi zamenjala predsednika državnega zbora. Vse, kar se dogaja, je zgolj predstava za javnost.
Še posebej je izstopal poslanec Robert Golob. Njegov nastop je bil kratek in močno politično nabit, novelo pa je označil za odpravo varovalk pred politično samovoljo. Če odmislimo preostalo, je bilo opazno, da ga je zelo strah parlamentarne komisije, ki bi preiskovala družbo Gen-I v času, ko jo je vodil, s tem povezano financiranje stranke Gibanje Svoboda in poslovanje njegovega podjetja Star Solar.
Referendum o korupciji
V javnosti izjemno odmeven pa je bil nastop Žana Mahniča, poslanca SDS. V razpravi je bil oster glede načina zbiranja podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Volivce je pozval, naj 11. oktobra glasujejo za uveljavitev zakona. Poudaril je, da gre za referendum o korupciji.
Mahnič je najprej potrdil, da bo predlog odloka o razpisu referenduma podprl. »Zbranih je bilo več kot 40 tisoč podpisov, zato referendum mora biti. To zahtevata zakon in politična kultura,« je dejal.
Nato pa je kritiziral kampanjo za zbiranje podpisov. Ocenil je, da so pobudniki zavajali ljudi s sloganom »proti politični policiji«. »Ironično je bilo gledati, kdo je podpisoval. Na stojnicah so bili bivši udbaši in komunajzarji, ki so podpisovali proti politični policiji. Oni so želeli politično policijo nazaj,« je poudaril.
Poslanec SDS je del razprave namenil tudi navedbam opozicije, ki trenutni koaliciji očita ravnanja, kakršna je sama izvajala v prejšnjem mandatu. Omenil je vpoglede v bančne račune, delovanje preiskovalnih komisij in primere, povezane z Uradom za preprečevanje pranja denarja. »Lopov se dere: danes primite lopova. In to ste vi,« je dejal.
Osrednje sporočilo njegovega nastopa je bil poziv volivcem. »Če ne želite, da se državni denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića in Roberta Goloba, potem gremo 11. oktobra masovno na volišča in glasujemo za,« je dejal. Po njegovem mnenju glas za novelo pomeni podporo učinkovitemu pregonu korupcije, glas proti pa podporo kraji, klientelizmu in korupciji.
Mahnič je naštel primere, ki bi jih morale preiskovalne komisije razjasniti: dogajanje v podjetju Gen-I, financiranje nevladnih organizacij, primer Litijska itd. Dejal je, da organi pregona teh zadev ne bodo uspešno raziskali, zato so parlamentarne preiskave edino učinkovito orodje.
Posebej je napadel nevladne organizacije, ki prejemajo državna sredstva. »Tem je treba pipe zapreti, denar pa dati Rdečemu križu, Karitasu, gasilcem in društvom na podeželju,« je dejal.
Novela ne pomeni ustanavljanja politične policije, temveč vrnitev k učinkovitemu nadzoru.
Andrej Poglajen: Zlorabe v času Golobove vlade
Predlok odloka o razpisu referenduma je na seji državnega zbora predstavil poslanec Andrej Poglajen (SDS), tudi predsednik odbora za pravosodje. V razpravi je večkrat poudaril, da novela ne uvaja »politične policije«, kot so trdili pobudniki referenduma. »Prvi člen jasno govori, da gre za preiskavo politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. To niso navadni državljani,« je dejal.
Posebej je kritiziral novelo iz leta 2024, ki jo je predlagala tedanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Po njegovih besedah je ta ureditev ustvarila postopkovne barikade in iz ustavnega sodišča naredila »posvetovalni organ«. Citiral je mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je že ob sprejemanju tistega zakona opozarjala na ustavnopravne pomisleke.
Poglajen je poudaril, da je bil prejšnji zakon sprejet predvsem zato, da bi zaščitil takratnega predsednika vlade Roberta Goloba in preprečil preiskave v energetiki, zlasti v povezavi s podjetjem Gen-I. »Tisti, ki bo 11. oktobra glasoval za novelo, bo glasoval za učinkovit boj proti korupciji. Tisti, ki bo proti, pa bo podpiral ohranjanje statusa quo,« je poudaril.
Opozoril je tudi na brskanje po bančnih računih v prejšnjem mandatu. Dejal je, da so se zlorabe dogajale v preiskovalni komisiji, ki jo je vodila Tamara Vonta), in napovedal, da bodo jeseni predlagali spremembe poslovnika, ki bodo bolje zaščitile priče.
Žolčni izlivi
Po razpravah Andreja Poglajna in Žana Mahniča so nekateri v opoziciji imeli več žolčnih izlivov. Izstopali sta Tamara Vonta in Lena Grgurevič, poslanki Svobode. Najaktivnejša je bila sicer Grgurevičeva. Zagovarjala je »Urškin zakon« iz leta 2024 kot uresničitev treh odločb ustavnega sodišča in zagotovitev učinkovitega pravnega varstva. Zmotno je trdila, da nova ureditev odvzema sodno varstvo navadnim ljudem in omogoča politično obračunavanje. Do Poglajna je bila večkrat žaljiva, česar smo pri njej sicer že navajeni. Aktivna je bila tudi poslanka Nataša Sukič (Levica); zagovarjala je Tamaro Vonta in njeno vodenje komisije v preteklem mandatu. Tudi Sukičeva je zavajajoče zatrjevala, da nova novela jemlje sodno varstvo civilni družbi in nevladnim organizacijam ter da gre za politično policijo. Večkrat je omenila Black Cube in očitala koaliciji, da želi z novelo zakona o parlamentarni preiskavi in s proceduralnimi manevri (glasovanje proti dnevnemu redu) onemogočiti preiskavo o vmešavanju izraelskih obveščevalcev v slovenske volitve. Po njenih besedah gre za poskus pometanja pod preprogo in izogibanja politični odgovornosti. Opozicija bi zdaj ustanovila tudi posebno preiskovalno komisijo, kakršno so imeli že v mandatu prejšnje vlade in jo je takrat vodila Tamara Vonta.
Na vse to se je odzval poslanec Žan Mahnič (SDS) in dejal: »Jaz sem proti, da se ustanovi preiskovalna komisija, ki je po zakonu ne more biti, ker je že naredila končno poročilo, in to je preiskovalna komisija Tamare Vonta. Podpiram pa, da se ustanovi vaša preiskovalna komisija glede Black Cuba. In ko boste v skladu s slovensko zakonodajo prišli samo s preiskovalko o Black Cubu, bom jaz glasoval za dnevni red. Dokler pa boste hodili z obema, tudi s tisto, ki je po zakonu ne more biti, pa jaz z dnevnega reda ne bom podprl.«
Novela ne uvaja politične policije
V razpravi so sodelovali tudi poslanci NSi, SLS in stranke Fokus, ki so poudarili, da novela ne pomeni ustanavljanja politične policije, temveč vrnitev k učinkovitemu nadzoru. Novela zgolj vrača ureditev, ki je v Sloveniji veljala več kot 25 let, in omogoča resno preiskovanje korupcije. Poslanka Iva Dimic (NSi) je očitke o politični policiji označila za perfidno zlorabo pojma. Spomnila je na delovanje Udbe in na to, da so v prejšnjem mandatu preiskovali tudi družinske člane posameznikov. »Vi ste lahko zadnji, ki govorite o politični policiji,« je dejala članom opozicije. Poslanec Aleksander Gungl (NSi) pa je poudaril, da je prejšnja novela (iz leta 2024) nastala zato, da bi preprečila preiskavo Roberta Goloba glede romunskih računov in družbe Gen-I. Nova ureditev po njegovem mnenju vrača enakost pred zakonom – tako za leve kot za desne.
Poslanec Aleksander Reberšek (NSi) je bil v razpravi še bolj neposreden. Dejal je, da slogan »politična policija« ni nič drugega kot piarovsko strašenje, s katerim želijo v Svobodi, SD in Levici preprečiti preiskavo »rabot Golobove vlade in Gen-I-ja«.
Poslansko skupino Demokrati je predstavljala Mojca Žnidarič. Zavzemajo se za učinkovitejši nadzor in manj zavlačevanja. Ostajajo pri vsebinski podpori zakonu, ki so ga sprejeli maja, in zavračajo strašenje s politično policijo.
V imenu stranke Resni.ca je stališče predstavil poslanec Nedeljko Todorović. Poudaril je, da novelo podpirajo in se zavzemajo za učinkovitejše preiskave, hkrati pa podpirajo tudi razpis referenduma. Ostro pa nasprotujejo zavajanju, da gre za preiskovanje »vsakogar« ali za politično policijo.
(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 6. avgusta 2026.)
