Piše: Vida Kocjan
Robert Golob je Slovenijo postavil na zemljevid tujih držav. Kot je obljubljal. Vendar ne z dobrimi poslovnimi izidi ali dobro prakso, kot smo bili temu priča v času vlade Janeza Janše, ko je bila Slovenija vodilna po uspešnosti na lestvicah mednarodnih ustanov. Golob nas je postavil na zemljevid, kjer postajamo vodilni po kriminalu najvišjih vladnih predstavnikov oziroma kar njega samega. Morda je tudi to razlog, da se Golob v zadnjem času zelo izogiba potovanjem v tujino.
Nekateri indici kažejo, da afera Gen-I in odpiranje računov ter prenašanje gotovine tudi prek različnih denarnih mul dobiva nov zagon. Omenjajo se tudi posnetki kamer v posameznih bankah, med drugim kamere banke Raiffeisen v Romuniji. Natančneje Bukarešte, za kar je Golob še nedavno zatrjeval, da je račun Gen-I odprl v zakotni romunski vasici. Izkazalo se je, da je ta račun odprt v poslovalnici banke Raiffeisen v Bukarešti, nedaleč od sedeža podjetja Gen-I. Nadalje se omenjajo možnosti zaslišanja Roberta Goloba pred nekaterimi preiskovalci v tujini. Po nekaterih podatkih naj bi bilo razkritja kamer v romunski banki Goloba zelo strah.
Ob obisku Fajonove protesti
Mediji na Balkanu po novem letu pa obsežno poročajo o nakazilih več milijonov evrov iz Gen-I v Prištino. Navajajo, da je Robert Golob z državnim denarjem iz Gen-I financiral volilno kampanjo kosovskega predsednika vlade Albina Kurtija. Denar naj bi bil prenašal Martin Berishaj, kosovski veleposlanik na Hrvaškem.
V času, ko je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon obiskala Prištino, so se tam vrstili protesti za razrešitev Berishaja. Na transparentih so na 500-evrskih bankovcih objavili Berishajevo fotografijo. O vsem tem iz slovenskih medijev, naklonjenih vladi, Golobu in tranzicijski levici oziroma vzporednemu mehanizmu, nismo izvedeli ničesar. Fajonova je obiskala tudi Srbijo, kaj je bil pravi namen teh obiskov, ostaja neznanka. Mnogi se sprašujejo, ali je šla pokrit Goloba in njegovega prijatelja Berishaja.
Preiskava na Kosovu
Proti Berishaju je namreč vložena ovadba, na Kosovu so ustanovili posebno preiskovalno komisijo, pred katero naj bi zaslišali tudi Berishaja, za katerega pa navajajo, naj na komisiji “ne bi bil iskren”. Napovedujejo dodatne pogovore. O sumljivih poslih Roberta Goloba in Martina Berishaja na Kosovu poročajo tudi v albanskih, srbskih in številnih drugih medijih. Berishaj in Golob v povezavi z milijoni evrov gotovine iz Gen-I pa sta osrednja akterja afere tudi v Črni gori.
Golobovi sporni posli prodaje električne energije polnijo kosovske medije.
Energetski škandal
Podpredsednica Demokratske stranke Kosova (PDK) Vlora Çitaku je zahtevala preiskavo in razrešitev kosovskega veleposlanika na Hrvaškem Martina Berishaja zaradi sumov vpletenosti v “energetski škandal”. Opazila je, da je kosovski premier Albin Kurti “tisti, ki postaja ovira za utiranje poti do odgovornosti in resnice”. Po njenih besedah je Kurtijeva vlada od začetka aprila 2022 poskušala prikriti ta škandal, sama pa si ne želi, da bi bil ugled Kosova kot države še dodatno prizadet.
Povezave z mafijskim podzemljem
V zaledju dogajanja veleposlanika Martina Berishaja po prepričanju podpredsednice PDK Vlore Çitaku obstajajo tesne vezi z energetskim mafijskim podzemljem držav v regiji. Berishaj je prijatelj predsednika vlade Albina Kurtija, ki ga je imenoval za veleposlanika, posledično pa škandal vzel pod svojo neposredno zaščito. A kljub temu da je kosovska vlada na vse pretege skušala utišati afero, se ta vse bolj razrašča in vodi na pot razkrivanja izjemno zaskrbljujočih dejstev, ki se ne dotikajo le vprašanj diplomatske in osebne integritete, ampak segajo do samega urada premierja Kurtija, poročajo kosovski mediji. Çitakujeva je omenila, da je »podjetje Gen-I na račun veleposlanika Berishaja nakazalo 1,47 milijona evrov«. Navedla je, da o tej vsoti Berishaj ni poročal ustrezni preiskovalni komisiji.
Mule z denarjem
Nenavadni balkanski posli Roberta Goloba, ko je bil ta še predsednik uprave družbe Gen-I, odmevajo tudi drugje. Albanski časnik Albanian Times je poročal o poslih med Martinom Berishajem in Robertom Golobom, kjer je v igri skoraj 100 milijonov evrov. Sklicujoč se na slovenski spletni medij Prava so zapisali, da naj bi družba Gen-I pošiljala denar svojim podružnicam v balkanske države, kot so Bosna, Srbija in Albanija, nato pa prek teh družb sklepala pogodbe z znanimi osebami, ki bi bile plačane “za storitve”. Vendar pa naj bi šla ta nakazila samo za to, da se denar vrne pravim lastnikom in nato pošlje v davčne oaze ali na različne borze. Eden od teh ljudi, ki je opravljal tovrstne naloge premikanja denarja, naj bi bil Martin Berishaj, ki je tudi slovenski državljan. Prava je ob tem objavil, da so na portalu pridobili dostop do po njihovem mnenju “kontroverznega kreativnega računovodstva največjega trgovca z električno energijo Gen-I”.
Denarna nakazila
Iz podatkov, ki so jih pridobili, je razvidno, da je Gen-I v letih 2015–2021 v svoje tri tuje hčerinske družbe nakazal skoraj 100 milijonov evrov. Od tega je bilo 60 milijonov evrov nakazanih v Bosno in Hercegovino, in sicer za plačilo izvedbe bančne operacije financiranja faktur (izdanih računov). V Albaniji so izgubo albanske podružnice najverjetneje pokrili z dvojno finančno operacijo, izvedeno v letu 2021. Za to so porabili 14 milijonov evrov. Nadalje naj bi bil Gen-I v letih 2019 in 2020 opravil več nakazil v višini več milijonov evrov za namene delovanja banke za financiranje faktur v svoji podružnici v Beogradu. Medij povezuje denarna nakazila Gen-I v Sloveniji hčerinskim družbam v Beogradu in nato plačila iz Beograda neposredno podjetju MB Consulting v lasti Martina Berishaja.
Milan Kučan in Martin Berishaj (Foto: Facebook)
Denar v Srbijo
Po navedbah portala so bile vse transakcije iz slovenskega Gen-I v srbsko podružnico Gen-I opravljene leta 2019. Od januarja 2019 do septembra 2020 pa je Martin Berishaj opravil več dvigov gotovine v višini 600 tisoč evrov z računa svojega podjetja MB Consulting. V tem obdobju je slovenska družba Gen-I od januarja do decembra 2019 prek poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti pod oznako financiranja ‘Faktura’, kar pomeni plačilo po računu (za storitve ali blago), nakazala 4,183.834 evrov.
Denar tudi nevladnikom
Albanian Times je zapisal, da so se “pojavila namigovanja in informacije, da je bil denar nakazan iz ene od hčerinskih družb Gen-I v tujini za volilno kampanjo sedanjega kosovskega premierja Albina Kurtija, del denarja pa naj bi šel (za zdaj neznani) nevladni organizaciji.”
Na enem izmed dogodkov inštituta IFIMES leta 2016 je kot gost sodeloval takratni poslanec in predsednik stranke Gibanja samoopredelitev/Lëvizja Vetëvendosje (VV), sedanji premier Kosova Albin Kurti. Sponzor dogodka pa je bil GEN-I.
Po prvih objavah je Berishaj zanikal, da je vpleten v pranje denarja, kar je storil kar prek Facebooka. Ni pa zanikal, da je lastnik črnogorskega podjetja MB Consulting, prav tako ni zanikal izplačil Gen-I, podružnice v Srbiji.
Vpletenost srbske elektromafije?
Albanian Times je tudi opozoril, da je bil Robert Golob v preteklosti pred vstopom v politiko direktor istega podjetja v Sloveniji. Gen-I pa je največje podjetje za trgovanje z električno energijo na Balkanu. Zapisali so, da obstajajo utemeljeni sumi, da je vpleten v srbsko elektromafijo. Albanska pošta je pozneje ugotovila, da sta na Kosovu tudi dve podjetji v lasti Martina Berishaja. Gre za podjetji Myloja L.L.C. in Zaslon Kosova L.L.C. Berishaj je imel v teh podjetjih slovenske partnerje, med njimi nekatere, ki so osumljeni goljufije v Sloveniji.
V Sloveniji pod preprogo
Prvi podatki o domnevnih nepravilnostih, povezanih z Golobom in Gen-I, so v javnost prišli lani spomladi pred državnozborskimi volitvami. Golobu naklonjeni mediji so molčali, Golob se je izmikal pojasnilom, zadnji teden pred volitvami je poniknil, kosovska Agencija za preprečevanje korupcije pa je proti veleposlaniku Berishaju na kosovsko tožilstvo vložila kazensko ovadbo. Robert Golob je, potem ko je bil izvoljen za predsednika vlade, v Sloveniji nemudoma razrešil direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja, ki je preiskoval njegov primer. Zelo hitro je poskrbel tudi za to, da so bili na mesta preiskovalcev v Sloveniji nameščeni Golobovi ljudje, kar je že znano dejstvo.
Pomembno nalogo pri tem so opravljali tudi na portalu Necenzurirano. Medij Albanian Post je že aprila opravil intervju s Primožem Cirmanom, ki je takrat pričakovano dejal, da si je škandal izmislil Janez Janša. Tudi zakonca Bezjak – Cirman sta bila za to nagrajena, Cirmanova žena Petra Bezjak Cirman je danes vršilka dolžnosti direktorice vladnega urada za komuniciranje.
Bivša predsednica sveta delavcev RTVS Petra Bezjak Cirman, zdaj zaposlena na UKOM. (Foto: STA)
Golobov priročni, ne pa prepričljiv izgovor
O tem, da naj bi si škandal izmislil Janša, danes govori tudi Golob. V zadnjih dneh, ko afera na Balkanu dobiva nove razsežnosti, je to ponovil in se izgovoril na čas pred volitvami. Golob je prejšnjo sredo sicer odgovarjal Urošu Slaku s POP TV, ki ga je vprašal, ali je šlo z nakazili na Balkan tudi za financiranje volilne kampanje na Kosovu. Golobov odgovor je bil naslednji: “A vi veste, kdo je lansiral? To je lansirala stranka SDS pred našimi volitvami. Takrat so govorili, da se financira mene, pa mojo kampanjo. Pol smo pa ugotovili, da je ta gospod Berishaj, ki je mimogrede veleposlanik v Zagrebu, osebni prijatelj gospoda Janeza Janše. In v tistem trenutku je stvar iz Slovenije izginila. Zdaj so jo pač obudili očitno na Kosovu, mogoče prijatelji, mogoče neprijatelji. Nimam pojma.” Slak je dodal podvprašanje: “Se pravi, vi zanikate to, če vas prav razumem?” Golob pa je odgovoril: “Vse skupaj je čista izmišljotina.” Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki podtaknjeno prijateljstvo z Berishajem zanika, pa je novinarju Luki Svetini na TV Slovenija prejšnji četrtek o tem odgovoru Goloba, v katerem je predvsem napadel SDS, dejal: “Mi smo itak za vse krivi. Bi bilo čudno, če ne bi bili še za to. Dejstvo pa je, da so za ta pisanja kriva neka nakazila, o katerih so bili objavljeni dokumenti. Po mojem mnenju gre zgolj za vrh ledene gore. In zelo obžalujem, da že od maja zaman čakamo na tiste tri podpise poslancev Nove Slovenije, ki so bili obljubljeni, da se ustanovi preiskovalna komisija tudi v slovenskem državnem zboru, da te sume razišče.”
