Piše: Tomaž S. Medved
Ker je na pragu jesen in se tudi povečuje skrb zaradi višanja cen energentov, ni presenetljivo, da je zadnje čase po Evropi kar nekaj protestov zaradi višanja cen energentov, zlasti zemeljskega plina. Pri tem je mogoče zaznati vse večji pritisk na vlade nekaterih držav, naj bodo orientirane manj k Zahodu in bolj k Rusiji, kar pomeni, da je treba sankcije proti Rusiji nemudoma odpraviti – sicer bodo Evropejci pozimi zmrzovali.
Poročali smo že, da se je zadnji konec tedna takšen protest zgodil na Češkem, pri čemer se ocene medijev, ki poročajo o shodu, precej razlikujejo o številu udeležencev. Govori se namreč, da se je protesta udeležilo že sedemdeset tisoč Čehov, ki naj bi jih motila domnevno preveč prozahodna politika češkega premierja Petra Fiale. Spomnimo: Petr Fiala je skupaj s sedaj že nekdanjim slovenskim premierjem Janezom Janšo (in premierjem Poljske Mateuszem Morawieckim) letos spomladi obiskal Kijev, kar je bil prvi obisk kakega tujega državnika po začetku odkrite agresije Putinove Rusije na Kijev.
Po prepričanju protestnikov na Češkem naj bi se Fiala premalo ukvarjal z domačimi problemi in preveč z Ukrajino, pri čemer naj bi Češka zaradi podpore zahodni politiki zgolj izgubljala. Zato protestniki zahtevajo odstop vlade in takojšnjo ukinitev sankcij proti Rusiji, saj naj bi močno škodile predvsem domačemu gospodarstvu in prebivalcem. K protestu je pozvalo več nevladnih organizacij, državljanskih pobud in izvenparlamentarnih strank na Češkem.
Ni bila kriva okvara na plinovodu, pač pa sabotaža
Plinska kriza v Evropi se je še zaostrila, ko je ruski Gazprom nedavno ustavil dobavo plina preko plinovoda Severni tok 1 zaradi domnevne okvare. Gre za plinovod, ki preko Baltskega morja oskrbuje Nemčijo z ruskim plinom, čeprav so zadnje čase zaokrožili tudi posnetki, ki kažejo, da Rusi plin, namenjen izvozu v Nemčijo, na severu Evrope enostavno sežigajo. Zato je že tako visoka cena plina še dodatno zrasla. Siemensovi serviserji so potrdili, da okvare ni, kar pomeni, da gre za sabotažo. Gazprom je sicer napovedal tudi ustavitev dobave plina v Francijo.
Za zdaj ruski plin prejemajo še Madžari, medtem ko ga Rusija množično izvaža na Kitajsko (ta pa ga po višji ceni prodaja naprej). Tudi iz tega razloga ima Putinova Rusija za zdaj še dovolj kapitalske rezerve tudi za financiranje propagandne agenture na Zahodu, kar tudi v veliki meri vpliva na demonstracije. Dodaten hendikep Evropske unije pa je prepočasno odzivanje na krizo in iskanje možnosti za morebitne alternativne vire energije. Na drugi strani bodo, kot trdijo naši viri, tudi arabske države začele prodajati nafto Zahodu po bistveno višji ceni, kar bo razmere dodatno poslabšalo, a veliko težav smo si povzročili tudi sami s pretirano potrošnjo. Ekonomist dr. Igor Masten je namreč v nedavnem intervjuju na spletnem portalu Siol opozoril na izjemno presežno potrošnjo, čemur bo sledil pristanek na trda tla.
Na delu tudi propagandna agentura Kremlja!
Čeprav v Bruslju zatrjujejo, da so pripravljeni na popolno zaporo dobave plina iz Rusije na zahod, pa ni mogoče spregledati dvojega: da morebitna neustreznost ukrepov (za zdaj se govoril samo o socialnih ukrepih in državnih posegih v trg) dejansko samo dodatno ustreza Putinovemu režimu in da plinska kriza ni edina stvar, ki bi morala skrbeti Evropo. Namreč, prebivalstvo, ki bo plačevalo precej dražje energente in bo morda zimo (ki bo v nasprotju s trditvami tistih, ki sicer govorijo o globalnem segrevanju, precej hladnejša od tistih v preteklosti) morala preživeti na hladnem, je namreč postalo talec Putinovih igric mačke z miško.
Povedano drugače: Rusija posredno financira mnoge propagandne akcije v Evropi, od nevladnih organizacij, strank pa vse do medijev, ki v javnost lansirajo svojevrstne razloge za draginjo. S tem pa dejansko izrabljajo stisko ljudi in javno mnenje psihološko usmerjajo v prid Rusiji in proti Ukrajini, ki utegne že letos jeseni postati najbolj osovražena evropska država – češ zaradi vašega egoizma nas zebe. In tu se pokaže Putinova taktika korenčka in palice: lahko se poceni grejete z našim plinom, če pozabite na vaše zaveze o demokraciji in človekovih pravicah, in nam pustite, da svoje delo v Ukrajini opravimo do konca. Povedano še drugače: pozabite na Budimpešto 1956 in Prago 1968, vaša prihodnost je odvisna od Moskve.
Kar pa pomeni, da lahko »Vladimir Grozni«, kot ga nekateri imenujejo, lahko še naprej celo Evropo drži v šahu. Pri čemer je EU v marsičem tudi sama kriva za nastal položaj. In povsem možno je, da bodo evropsko jesen zaznamovali množični protestni shodi, ob katerih bodo v Moskvi ploskali.
Kje je proaktivnost EU?
Seveda pa je dejstvo, da posamične države ne morejo avtarkično skrbeti same zase in se delati, da nas ostalo ne zanima – navsezadnje smo vsi na istem čolnu. Zato naloga voditeljev držav članic EU ni samo skrb za svojo državo, ampak tudi skupni nastop, ki naj bo proaktiven ter inovativen. V tem duhu je deloval prejšnji premier Janša in s tem pozitivno vplival tudi na delovanje EU. Sedanji premier Robert Golob ga bo v tem zelo težko dosegel, saj je njegova politika odvisna od botrov, ki so ga spravili na premierski položaj. Navsezadnje je tudi EU močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen.
