Piše: Petra Janša
Zdravstvena stroka predlaga umik predloga zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki je v parlamentarnem postopku. Opozarjajo, da bi imela legalizacija konoplje negativne posledice za celotno družbo, predvsem za otroke in mladostnike.
Specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mateja Jandl je na nedavni novinarski konferenci glede predloga novega zakona o konoplji za omejeno osebno rabo opozorila, da bi sprejetje zakona pomembno vplivalo na številna področja javnega zdravja. »Pričakujemo lahko več akutnih zastrupitev pri odraslih in otrocih, več zdravstvenih težav, povezanih z jemanjem konoplje, kot so zasvojenost, psihotične motnje, pljučna in srčna obolenja,« po njenih besedah kažejo podatki iz držav, ki so rabo konoplje že legalizirale. Raziskave kažejo, da je raba konoplje povezana tudi s povečanim nasiljem do partnerja, škodljivimi učinki pasivnega kajenja in z neugodnimi izidi pri novorojenčkih ob uporabi v nosečnosti. Otroci, ki odraščajo v družinah, kjer obstajajo zasvojenosti, pa so pogosto izpostavljeni stresu in travmatičnim izkušnjam. Na NIJZ menijo, da bi moral predlog upoštevati tudi stroške, ki bodo nastali zaradi zdravstvenih težav in izgube produktivnosti pri uporabnikih konoplje, je dodala Jandlova.
Marihuana v psihiatričnih ustanovah
V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo in Razširjenem strokovnem kolegiju za otroško in mladostniško psihiatrijo opozarjajo, da je jemanje konoplje v obdobju mladostništva še posebej škodljivo, saj vpliva na razvoj možganov, ki poteka najmanj do sredine dvajsetih let, je dejala psihiatrinja Marija Anderluh. Dodala je, da številne znanstvene raziskave potrjujejo povezavo med rabo konoplje in pojavom duševnih motenj, zgodnje psihotične simptomatike, anksioznosti, razpoloženjskih motenj in povečane samomorilnosti. Psihiatrinja Andreja Pirtovšek Šavs z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana pa je opozorila, da kajenje marihuane lahko povzroči zmedenost, občutke tesnobe, negativno vpliva na spomin in motorične sposobnosti. Ob dolgoročni rabi pa se pogosteje pojavljajo psihoze in kronične bolezni, kot je shizofrenija. Psihiatri so posebej zaskrbljeni, saj predlog zakona dovoljuje marihuano v psihiatričnih ustanovah. »Naši pacienti zelo radi posegajo po marihuani in z njimi imamo vsakodnevne boje, da je to zanje škodljivo. Sedaj pa bodo dobili sporočilo, da je marihuana zdravilo,« je dejala Pirtovšek Šavsova.
Zastrupitve s konopljo
Zdravnica Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je dejala, da so zastrupitve s konopljo najpogostejše pri najbolj ranljivih skupinah, kot so otroci in mladostniki, starejši in kronični bolniki. Zakoniti dostop do konoplje bi po njenih besedah omogočil ljudem, da bi uporabljali konopljo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav, za večino katerih ne obstaja nobena strokovno-znanstvena podlaga, opravljena pri ljudeh. Strokovna sodelavka v Programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti Pogovorimo se na NIJZ Lea Furlan pa je dejala, da mladi nimajo občutka, da je uporaba konoplje nekaj nevarnega, kar menijo tudi starši. »Mladostniki že sedaj ne verjamejo, da je marihuana tista substanca, ki vpliva na to, da so kot osebe spremenjeni, imajo težave v šoli, da se doma ne razumejo, da so brezvoljni in da imajo druge težave,« je poudarila na omenjeni novinarski konferenci.
Poslabšanje varnosti pri delu
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je opozorila, da se bo varnost pri delu v primeru uveljavitve zakona zagotovo poslabšala. Predlog namreč specialistu medicine dela prepoveduje testiranje na THC, katerega negativni učinki so težave s pomnjenjem, slabša koncentracija, slabša koordinacija gibov in podaljšan reakcijski čas. »Kdo od vas se bo pustil operirati zdravniku, ki ima težave s koncentracijo, ki se ne spomni točno, kaj mora narediti, ki nima prave koordinacije,« je orisala. Ob uporabi konoplje se poveča tudi tveganje za poškodbe pri delu, število napak in absentizem ter zmanjša učinkovitost pri delu. Uporaba konoplje zmanjšuje tudi psihofizične sposobnosti za vožnjo, kar se odraža v naraščanju števila prometnih nezgod, tudi s smrtnim izidom. Zdravnica Tanja Urdih Lazar s kliničnega inštituta za medicino dela pa je dodala, da dijaki konopljo zaznavajo kot lahko dostopno. »Pri mladostnikih, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, je 4,5-krat večja verjetnost, da jo bodo tudi uporabili,« je opozorila.
Tudi delodajalci odločno proti
Prav tako so reprezentativne delodajalske organizacije izrazile odločno nasprotovanje predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki sta ga po lanskem posvetovalnem referendumu v parlamentarni postopek nedavno vložili poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levice.
Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v skupni izjavi za javnost zapisali, da bi zakon v primeru potrditve v DZ ogrozil varno delovno okolje in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja.
Predlog zakona je po prepričanju delodajalcev v nasprotju s temeljnimi načeli varnosti in zdravja pri delu, saj omejuje možnosti nadzora nad navzočnostjo psihoaktivne snovi THC v telesu in s tem onemogoča pravočasno prepoznavo zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti delavcev. Vsebnosti THC v telesu po zdajšnjem besedilu zakonskega predloga ne bi smeli ugotavljati v okviru rednih zdravstvenih pregledov delavcev, s katerimi se preverjajo tveganja za varnost in zdravje pri delu. Delodajalske organizacije so pri tem spomnile na opozorila zdravstvene stroke o negativnih posledicah uživanja konoplje, med drugim na tesnobo, paranojo, depresijo, poslabšanje duševnih motenj, oslabljene motorične sposobnosti in oteženo zaznavanje. »Če prisotnosti THC ne bi smeli ugotavljati pri rednih zdravstvenih pregledih, bi se posledice uživanja konoplje lahko napačno pripisale delovnemu okolju in posledično neupravičeno bremenile delodajalce,« se bojijo delodajalci.
»Zadeti« zdravniki, piloti, učitelji …?!?
V zvezi z omejeno osebno uporabo konoplje se po prepričanju gospodarskih organizacij odpira tudi vrsta vprašanj in nejasnosti, kot so odgovornost za delovne nesreče, odškodninska odgovornost ob poškodbah pri delu, nadomestila za bolniške odsotnosti ter regresni zahtevki zdravstvene in pokojninske blagajne. Posebej problematična bi bila po prepričanju delodajalcev delovna mesta z visokim tveganjem, kot so zdravniki, reševalci, piloti, učitelji, delavci na višini, varnostniki in upravljavci težke mehanizacije, kjer je varnost ključnega pomena in toleranca na prisotnost THC ničelna. Poleg tega se številne storitvene dejavnosti izvajajo ob neposredni komunikaciji s potrošnikom, zato se delodajalci sprašujejo, kdo bi nosil odgovornost v tistih primerih, ko delavec pod vplivom THC storitev potrošnikom ne bi izvedel skladno z določbami zakona o varstvu potrošnikov. Delodajalske organizacije so svoje stališče o predlogu zakona prejšnji teden že poslale ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel ter z njim seznanile tudi gospodarskega ministra Matjaža Hana in predstavnike zdravstvene stroke, predvsem s področja medicine dela. Delodajalci pričakujejo, da bo vlada k predlogu zakona podala negativno mnenje in predlagala njegov umik iz zakonodajnega postopka. Predlagatelji zakona so sicer prejšnji teden poudarili, da bodo kljub opozorilom zdravstvene stroke nadaljevali sprejemanje zakona, ker je bila na lanskem posvetovalnem referendumu takšna tudi volja ljudstva. So pa napovedali še številne sestanke in posvete ter proučitev opozoril zdravstvene stroke. V teku postopka v DZ naj bi tako zakonsko besedilo še spremenili.
