Piše: Vida Kocjan
S prof. dr. Mojmirjem Mrakom sva se pogovarjala o predlogu Evropske komisije za novi večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034.
Dr. Mrak, ki je sodeloval pri pogajanjih za vstop Slovenije v EU, nato pa tudi v pogajanjih za večletne finančne okvire EU (2007–2013, 2014–2020, 2021–2027), je tudi zdaj vključen v priprave za novi finančni okvir. Meni, da je Slovenija, podobno kot vedno doslej, solidno pripravljena za sama pogajanja, drugo vprašanje pa je, kako dobro smo pripravljeni na povsem domači del naloge, to pa je programiranje in kasneje upravljanje evropskih sredstev.
DEMOKRACIJA: Spoštovani prof. dr. Mrak. Evropska komisija je objavila predlog novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. Še pred obravnavo tega pa vas prosim za oceno gospodarskega stanja v Sloveniji.
Prof. dr. Mojmir Mrak: Če pogledamo obdobje od izbruha covid krize dalje, lahko rečemo, da je Slovenija iz krize izšla v solidni kondiciji, ukrepi ekonomske politike, ki so bili takrat sprejeti, pa so bili večinoma pravilni. Tudi v letih po pandemiji je Slovenija sicer rasla solidno, bi pa ta rast lahko bila višja, če bi več naredili na področju konkurenčnosti. Tu se naše težave sicer vlečejo že dolgo, večje poslabšanje pa beležimo v zadnjih letih, kar potrjujejo podatki o našem položaju na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Razlogov je cela vrsta. Naj jih navedem samo nekaj. Prejšnja vlada je neposredno po covid krizi zamudila priložnost, da znatno povečana EU-sredstva bistveno bolj usmeri v dvig konkurenčnosti gospodarstva in družbe kot celote. To je bilo sicer pravočasno predlagano, a žal je Načrt za okrevanje in odpornost takratna vlada zapeljala drugače in ga peljala v oblikovanje še enega kohezijskega paketa. Škoda. Žal se je trend poslabševanja konkurenčnosti Slovenije nadaljeval tudi v času sedanje vlade, ko kljub naporom ministrstva za gospodarstvo vlada kot celota ni vzpostavila resnega partnerskega odnosa z gospodarstvom. Verjetno je vsaj v enem delu to pogojeno z naravo koalicije, ki je v osnovi usmerjena v prerazdelitev obstoječega kolača, ne pa v njegovo povečanje.
Želim si, da bi prve ocene predloga novega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2028–2034, v katerih sta tako predsednik vlade kot finančni minister pohvalila njegovo usmerjenost v povečevanje konkurenčnosti, pomenile najavo neke celovitejše spremembe slovenske ekonomske politike na tem ključnem področju.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
