Piše: Prof. dr. Stane Repše, kirurg, upokojeni predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Lj, višji svetnik
Danes se veliko razpravlja in »politizira« o evtanaziji, o zdravnikih – dvoživkah in o zdravstvu nasploh. Nekateri zdravniki, ki so bili na odločujočih administrativnih položajih v zdravstvu, zagovarjajo evtanazijo. Številni laiki govorijo zelo slabšalno o zdravnikih, zdravstvo pa kar propada in propada. To »politiziranje« jemljem kot žaljenje pomembnega dela Slovencev in posmehovanje zdravnikom in s tem tudi mojemu »življenju« in delu za kirurgijo. Počutim se užaljeno in vse bolj nelagodno, da ne rečem kaj hujšega.
Ob tej gonji bom izpostavil prof. Dušana Kebra, ki je po mojem mnenju zelo (pre)glasen, tako z govorjenjem kot s pisanjem o dvoživkah in o evtanaziji. Ob tem ne mislim zmanjševati njegovih strokovnih dosežkov in napredovanj, saj so ga na vseh stopnjah ocenjevale ustrezne strokovne komisije! Rad pa bi izpostavil njegovo nagnjenje za evtanazijo.
Kot bivši predstojnik Kliničnega oddelka v UKC, kasnejši strokovni direktor UKC in nato celo minister D. K. mi ne more očitati, da kršim njegovo zasebnost, saj se izpostavlja tako zelo kar on sam! O dvoživkah med zdravniki je posebej glasen. Ob tem pa je treba povedati, da je bil prav on eden prvih dvoživk. Ob svoji službi v UKC, kot predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni, in strokovni direktor Kliničnega centra ter kasneje na Ministrstvu za zdravje, kot Minister za zdravje, je imel ves čas svoje podjetje Educatio Medica. Dolga leta je organiziral tečaje (neobvezno obvezne!) za mlade zdravnike v hotelu LEK v Kranjski Gori (povezava s farmacevtsko firmo je očitna!) in vsak vikend zaslužil več kot svojo mesečno plačo v UKC-ju ali kasneje na Ministerstvu za zdravje. Administrativna dela pa so mu opravljali kar na Kliniki za žilne bolezni, kjer je bil takrat predstojnik in tudi vsa telefonada za Educatio Medica je šla na račun UKC-ja. S svojim političnim vplivom je dosegel, da so se takratni študentje, specializanti in tudi specialisti-internisti izobraževali na teh tečajih (Wikipedija, enciklopedija)!
V demokraciji pa imamo na srečo, vsi iste pravice, mar ne? Torej lahko čisto mirno to tudi zapišem in citiram vir (Google, Dušan Keber, UKC LJ). Lahko pa bi navedel še marsikaj drugega, a se bom vzdržal. Zame je velik del tega kar govori in piše nevredno zdravnika!
Nas so vzgajali drugače ali pa smo mi to, kar so nam predavali številni cenjeni učitelji na medicini, drugače razumeli. In danes: kaj vse govori o zdravniških dvoživkah in kaj vse o predčasnem prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ). Trdno sem prepričan, da je večina zdravnikov Hipokratovo zapoved spoštovalo, da jo spoštujejo/mo zdravniki tudi danes. Srčno si želim in močno upam, da jo bodo spoštovali tudi naši bodoči zdravniki. No, nekateri pa je niso, kot recimo Mengele in še kdo drug. Rek: »Izjema potrjuje pravilo!« pove tudi tu vse. Ampak nekatere teh je kasneje zadela huda in pravična kazen.
Spominjam se koncev nekaterih nekdaj »pomembnih« ljudi, ki niso bili prijetni.
Z nekoliko zlobe bom opisal, kako vidim nekdanjega predstojnika, direktorja in celo ministra, kot notoričnega pristaša evtanazije skozi celotno njegovo poklicno pot. Kot mlad zdravnik se je zaposlil na Inštitutu za gerontologijo v Trnovem. Inštitut je ustanovil in uspešno vodil prof. Bojan Acceto. Tam je postal Keber specialist interne medicine in tudi asistent na Medicinski fakulteti. Ob upokojitvi prof. Acceta, direktorja Inštituta za gerontologijo, je kandidiral za to mesto in ga tudi dobil. Mislim, da ga je to mesto zavezovalo, da bo Inštitut za gerontologijo vodil naprej in razvijal gerontološko stroko v Sloveniji.
Naenkrat pa je ugotovil, da se to ne splača in je zato inštitut preusmeril v spremljanje žilnih bolezni. Postali so Klinika za žilne bolezni in, kot mi je znano tudi veliki preizkuševalci novih zdravil. Gerontologijo v Sloveniji je torej Keber »evtanaziral«.
Kmalu se je prof. Keber spomnil, da bolnica v Trnovem ni dovolj »dobra« zanj (je bila morda preveč črna?). Hotel je dobiti prostore za svoj oddelek v Kliničnem centru. Kliniki za abdominalno kirurgijo je hotel vzeti tretje nadstropje, ki smo ga s težavo pridobili in tam koncentrirali bolnike z jetrno patologijo iz vse Jugoslavije (praktično smo bili takrat edini jetrni center v YU!) in razvili kirurgijo jeter do svetovne ravni (prof. Gadžijev s sodelavci), vse do rutinskih transplantacij jeter. No, ta »evtanazija« našega jetrnega oddelka Kebru na srečo le ni uspela. »Trnovnčani« so našli prostor v šestem nadstropju UKC-ja, na račun okulistike. »Evtanaziral« je torej okulistiko v UKC in hkrati tudi bolnico Trnovo.
Kasneje je prof. Keber postal strokovni direktor UKC-ja. Z veliko vnemo je spremenil organizacijsko shemo in strukturo ter vpeljal večjo subordinacijo. Iz samostojnih klinik posameznih strok so nastali Klinični oddelki. Osebno sem to dojemal kot strokovno ponižanje posameznih strok. Uspela pa mu je le delna »evtanazija« samostojnih klinik.
In Keber je postal Minister za zdravstvo. Spet je zaživela njegova »evtanazijska sla«. Ministrstvo za zdravstvo, ki je takrat obsegalo celotno zdravstvo, je Keber »evtanaziral« v Ministrstvo za zdravje. Z leti pa postaja to Ministrstvo za zdravje vse bolj in bolj bolno. Mi uporabniki (zdravja ali zdravstva?) pa vse bolj trpimo: čakalne vrste se daljšajo in daljšajo, vse hitreje se tanjšajo naše denarnice, vse večje je pomankanje vsega zdravstvenega kadra v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in sploh v negi na vseh nivojih.
Če se bo tako nadaljevalo, bo moralo kar Ministrstvo za zdravje vložiti na pristojno mesto (določil ga bo novi zakon!) vlogo za predčasno prostovoljno končanje življenja (PPKŽ). Prav bo, če bodo kar prof. Kebra določili za to »usmrtitev« na visokem nivoju. Usmrtitve običajnih zavarovancev – bodoče kandidate za prostovoljno predčasno končanje življenja (PPKŽ) mislijo z zakonom naložiti kar zdravnikom,.
Upam, da se ob tem prof. dr. Dušan Keber ne bo poslužil ugovora vesti. Le koga drugega bi lahko določili za »evtanazijo« tega pomembnega ministrstva »za zdravje«? Bi bil morda primeren »njegov« adlatus g. Jaša Jenull ali ga. Biserka Medern – Marolt iz Srebrne niti, čeprav nista zdravnika?
