“Mestni gozd je naš in ne pristajamo, da se z njim ravna premalo premišljeno. Nudi nam številne koristi, ki jih ne moremo zagotoviti na noben drug način,” so poudarili in dodali, da nikoli več ne želijo biti soočeni s situacijo, ko na terenu le “nemočno opazujejo posege, ki nas vznemirjajo in jih ne razumemo ter nam vzbujajo sum, da niso bili dobro premišljeni”.

Argumenti, s katerim so pristojni v zadnjih dneh pojasnjevali odločitev za obsežno sečnjo dreves, pa jih po njihovih besedah niso prepričali. “Zagotovo je treba odstraniti bolna drevesa, ampak teh ni 389, kot jih je predvidenih za posek. Včeraj smo lahko slišali, da je sanitarne sečnje okoli 20 odstotkov, kar pomeni, da se seka več kot 300 popolnoma zdravih odraslih dreves za to, da bi se gozd pomladil,” je opozorila Sanja Filder iz skupine Protestival in dodala, da se kljub kritikam različnih strok, negodovanju strokovnih institucij ter pozivov civilne družbe sečnja nezadržno nadaljuje.

“Padajo stoletne veličastne bukve in mlajša drevesa, ostajajo pa samo majhna komaj nekaj let stara drevesa, ponekod pa še to ne več,” je opisala stanje na Rožniku.

Da smo znova priča temu, da se javne površine znotraj ljubljanske mestne občine ne uporabljajo v javno dobro, neustreznemu gospodarjenju z gozdom in sečnji, ki ne naslavlja drugega vidika javnega dobrega kot le ekonomskega, pa je opozoril biolog Rudi Kraševec. Kot je dejal, je prav zdaj v času podnebne in biodiverzitetne krize prišel čas, ko se morajo te prakse spremeniti.

“Ko beremo opravičila za sečnjo, sam osebno vidim samo utemeljitve, zakaj do tega ne bi smelo priti,” je poudaril in ob tem opozoril na posebno krajinsko, socialno in estetsko vrednost gozda na območju Rožnika. “Imeli smo učbeniški primer starega gozda z neizmerljivim izobraževalnim potencialom, zdaj pa imamo navadno poseko,” je še izpostavil.

Urbanistka in arhitekta Maja Simoneti iz Ipop – inštituta za politike prostora pa je opozorila na pomembnost sodelovanja prebivalcev in uporabnikov pri upravljanju javnega prostora, kot je tudi mestni gozd. Ob tem je dejala, da je zgodnje vključevanje javnosti v predstavitve načrtov “edino sprejemljivo”, saj je to čas, ko se med drugim soočajo “različna stališča brez ustvarjanja škode”.

Na pomembnost komunikacije in tega, da ljudje lažje razumejo tovrstne posege v gozd, je opozoril tudi meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Primož Ribarič. Obenem se je zavzel za bolj “trajnostno postopanje” v teh primerih.

Predstavniki civilne družbe so kritike glede obsežne sečnje dreves na območju gozda, ki sodi pod okrilje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib in je v lasti ljubljanske mestne občine, javno izrazili že prejšnji ponedeljek na novinarski konferenci pred ljubljansko mestno hišo.

Na navedbe civilne družbe so se tedaj odzvali tudi na Molu, kjer so zavrnili očitke o goloseku na Rožniku. Obenem so zavrnili tudi namige, da je razlog za obsežnejšo sečnjo pridobitne narave.

Po pojasnilih občine so izsekavanja deležna poškodovana in oslabljena drevesa ter tista, ki zaradi zmanjšane stabilnosti predstavljajo potencialno nevarnost za obiskovalcev gozda. Kot argument v prid sečnji so navedli tudi pomladitev gozda.

Enake razloge za sečnjo so za STA ponovili tudi v Zavodu za gozdove in hkrati ocenili, da poseg “ni nepremišljen in preobsežen”. Kot so poudarili, je bil ta načrtovan na več ravneh gozdnogospodarskega načrtovanja in je “v skladu z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Ljubljana in gojitvenim načrtom”.

Na vprašanja o podiranju dreves na Rožniku in današnjem protestu je na današnji redni novinarski konferenci znova odgovarjal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Dejal je, da za protest ne ve, ima pa vsak pravico, da pove svoje stališče. “Sam na njihovo izvajanje nimam kaj dodati, to je njihova pravica,” je dejal in dodal, da je za vsako od podrtih dreves “dal nalog oziroma odločitev gozdarski inštitut”.