Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, če se nanaša na državne tožilce, tudi za danes in v četrtek predvidenih zaslišanj tožilcev ne bo. Kot je za STA potrdil predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič, bodo z zaslišanji počakali do končne odločitve ustavnega sodišča.
Preiskovalna komisija v zadevi Kangler tako do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati niti preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, ne samo na sodnike.
“Ustavno sodišče je poslalo jasno sporočilo, da imamo v Sloveniji pravosodno oblast, ki je brez nadzora. To so značilni elementi policijske države. Ustavno sodišče je s tem, ko je zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v konkretnem primeru, tudi sporočilo, da imamo v Sloveniji prvorazredne in drugorazredne državljane,” je na današnji novinarski konferenci v odzivu na odločitev sodišča ocenil Mahnič.
Drugorazredni državljani po njegovih navedbah čakajo leta in leta, da uspejo na sodiščih, za “prvorazredne tožilce pa ustavno sodišče napiše takšno mnenje in sklep, kot ga potrebujejo, in to v najkrajšem možnem času, čez noč”. Pred komisijo naj bi danes zvečer, kot je bilo predvideno, namreč pričala Drago Šketa in Niko Pušnik, v četrtek pa Elizabeta Györkös in Boris Marčič.
“Pravosodni organi so pri nas mali bogovi, tisti posvečeni, ki se jih nič ne sme vprašati in ki nikoli za nič ne odgovarjajo,” je še ocenil Mahnič. Opozoril je, da je to nevarna praksa: “Očitno imamo policijsko državo, pravosodje brez nadzora in nekatere ustavne sodnike, ki ščitijo svoje kolege. Kot da bi gledal kakšen film o mafiji.”
Spomnil je, da se je iz odločanja izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, sodnika Marijan Pavčnik in Matej Accetto pa nista bila v sestavi. Sklep o zadržanju je sodišče sprejelo s štirimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Sodnik Rajko Knez, ki bi se moral po Mahničevem prepričanju zaradi osebnega poznanstva s Kanglerjem izločiti iz postopka, je dal pritrdilno ločeno mnenje.
Mahnič je spomnil na Šorlijevo ločeno mnenje, v katerem med drugim ugotavlja, da zadržanje izvrševanja parlamentarne preiskave, kolikor je ta usmerjena v ugotavljanje nezakonitosti pri uvedbi in vodenju kazenskega pregona, kadar te dosežejo dimenzije sistemskih odklonov, ogroža pravno varnost. Ustavni sodniki, ki so podprli odločitev, tako po Mahničevem prepričanju ogrožajo pravno varnost Slovenije in delujejo v lastnem interesu oz. v interesu kolegov s tožilstva in sodišč.
“Tako sodbo je težko spoštovati, potrebno pa jo je upoštevati,” je dodal Mahnič, ki priznava, da je izredno zaskrbljen nad stanjem pravne države. “Očitno imamo v Sloveniji sodnike in sodišča, ki nagrajujejo in ščitijo zlorabo pravosodja povsem v mafijskem stilu,” je še ugotavljal.
Na četrtkovi seji bodo člane komisije seznanili z odločitvijo sodišča ter se dogovorili o nadaljnjem delu. V prihodnje bodo zaslišali tiste posameznike s seznama za zaslišanje, ki niso v funkciji sodnikov in tožilcev, je povedal Mahnič. Spomnil je na kriminaliste, ki so, kot sumijo po njegovih besedah, “opravljali delo na nezakonit način”, prav tako priče, ki niso povezane s sodstvom in tožilstvom.
“Verjetno bo kmalu zaslišan tudi nekdanji pripadnik Službe državne varnosti in nekdanji namestnik direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Janez Žirovnik,” je še napovedal Mahnič.
Sicer pa opozarja na po njegovem mnenju čudno prakso, “da se deluje proti parlamentarni preiskavi”. Po informacijah, ki jih imajo, namreč “sodišča pospešeno delujejo proti vsem parlamentarnim preiskovalnim komisijam”, razen proti tisti, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer, je pojasnil.
Izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor se nanaša na sodnike, je ustavno sodišče na pobudo Sodnega sveta zadržalo že konec oktobra, sedaj pa je enako odločitev sprejelo še glede državnih tožilcev.
Tokrat so odločali na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča. Pobudniki so prepričani, da gre pri ustanovitvi preiskovalne komisije v zadevi Kangler za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v pravosodje.
