Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)
Evropska komisija je pred nekaj objavila drugo letno poročilo o vladavini prava v državah članicah EU. Mainstream mediji so se razpisali, kako sta se v Sloveniji poslabšala medijska svoboda in pluralizem in da narašča število groženj novinarjem, da je EU zaskrbljena glede situacije v zvezi s STA in neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Na RTV Slovenija je voditeljica Rosvita Pesek v oddaji Odmevi gostila pravnika dr. Mateja Avblja iz Evropske pravne fakultete Nove univerze, ki je jasno dejal, da se to, kar Komisija očita Sloveniji, ne nanaša na sistemske težave glede vladavine prava.
“Imenovanje ali neimenovanje nekih delegiranih tožilcev je enkraten, problematičen primer, a to ne priča o sistemski kršitvi vladavini prava, enako je s financiranjem STA, ki je minorna,” je dejal dr. Matej Avbelj.
“Kar se tiče poročila prava Evropske komisije, je metodološko šibko, ker bazira na novinarskem, levičarskem poročanju. To je na nek način kolaž zgodb, ki smo jih mi v Sloveniji deležni. Zgodbe, ki jih vsak s svoje strani, interesno usmerjeni posamezniki, skupine, institucije poročajo Evropski komisiji, ko jih ta kontaktira,” je uvodoma dejal dr. Matej Avbelj.
Na tem mestu je voditeljica Rosvita Pesek dejala, da se lahko strinjamo s to tezo, ko gre za medije in postavila vprašanje glede neimenovanja delegiranih tožilcev. Kaj bi se dejansko zgodilo, če bi prišlo do tega, kar je rekel evropski komisar Didiers Reynders, da bi Slovenijo dal na sodišče zaradi neimenovanja delegiranih tožilcev, je Avbelj dejal, da, kar se tiče tega, da komisija toži državo članico zaradi konkretne določbe prava EU ali njene obveznosti to ni nič neobičajnega, to je del prava EU.
Primeri v Sloveniji nikakor ne pričajo o sistemski kršitvi vladavine prava
Kakšno bi moralo biti stališče Slovenije, kot predsedujoče Svetu EU do Poljske, je po mnenju Avblja zadeva precej jasna. “Slovenija, še posebej kot predsedujoča Svetu, mora slediti pravnemu redu EU. Ko gre za Poljsko in Madžarsko, sta zadevi kvalitativno in kvantitativno neprimerljivi za Slovenijo.”
Imenovanje ali neimenovanje nekih delegiranih tožilcev je enkraten, problematičen primer, a to ne priča o sistemski kršitvi vladavine prava, je prepričan Avbelj. “Mi imamo v Luksemburgu svojega evropskega javnega tožilca, ki lahko, dokler dva delegirana tožilca nista imenovana, vodi primere, skrbi, da v Sloveniji ne bo prišlo do zlorabe evropskega zadev. Enako je s financiranjem STA, ki je minorna in ki jo mora vlada razrešiti.”
