Potem ko so se končale borčevske proslave in so nas na javni hiši RTV Slovenija neprestano posiljevali s partizanskimi filmi, je očitno zdaj napočil čas za nadlegovanje Slovencev z migrantskimi filmi. V soboto ob 20.05 na TV SLO 1 si je bilo mogoče ogledati komedijo z naslovom Dobrodošli pri Hartmannovih, ki prikazuje družino iz visoke münchenske družbe, ki se odloči ponuditi prebivališče migrantu Diallu iz Nigerije. V podnapisih filma seveda ni mogoče zaslediti naslavljanja z migrantom, ampak beguncem, na koncu filma pa je očitno sporočilo, da multikulturnost prinaša lepo in zadovoljno življenje, kar pa je daleč od realnosti, ki so jo doživele nekatere nemške družine, ki so upale, da je migrante v praksi mogoče integrirati v nemško družbo.
V opisu filma, s katerim so na RTV Slovenija vabili k ogledu, je mogoče prebrati, da je migrant Diall simpatičen fant, ki hitro naveže dobre odnose z med seboj sprtimi člani družine Hartmann. “Seveda pa je več problemov z integracijo v okolje, zato se mora družina spopasti z rasizmom, okorelo birokracijo in sumničavim protiterorističnim policijskim oddelkom,” so še zapisali.
Kdor si je ogledal film, je lahko videl, da ta prikazuje upokojeno ravnateljico, ki je doma zdolgočasena, in moža zdravnika, ki je pravi deloholik in je v sporu s sodelavcem zdravnikom z muslimanskimi koreninami, zaradi tega pa je deležen obtožb, kako naj bi bil rasist. Zakonski par ima sina samohranilca, ki dela kot korporacijski odvetnik v Šanghaju, in hčer, ki neprestano menjuje fakultete, ker ne ve, kaj bi pravzaprav rada v življenju, poleg tega je nenehno nesrečna v ljubezni. Ker je upokojeni ravnateljici doma dolgčas, se odloči, da se bo ukvarjala z migranti. Ko je družinskim članom povedala, da bo na dom pripeljala migranta iz Nigerije, je mož pokazal ogorčenje in pribil, da naj se z migranti ukvarja kar kanclerka Angela Merkel.
Ko migrant pride na dom, moža to tako razjezi, da se odseli od doma, medtem pa film prikazuje migranta, kako pridno pomaga doma in na vrtu. Migrant se spoprijatelji z zdravnikom muslimanskih korenin, s katerim je v sporu mož njegove gostiteljice. Njun vnuk je medtem sproduciral videospot, nad katerim je šola zgrožena. Ker mu je grozila izključitev, se odloči, da v šolo pripelje migranta, ki ga gostijo doma. Migrant v šoli deli svojo zgodbo, kako mu je Boko Haram umoril družino doma v Nigeriji. Ob tem pa doda, da je sicer musliman, ampak da ti, ki so mu ubili družino, niso pravi muslimani, ker ubijajo. Učiteljica je nad slišanim naravnost navdušena in vnuk je vnovič priljubljen v šoli.
Multikulturalizem kot recept za srečo
Ker se migrant Diall nemškega jezika vendarle ni zadosti naučil, mu grozi deportacija, a na podlagi prepričevanja družinskih članov se sodniki odločijo za odložitev deportacije. Migrant se nato odloči, da bo družino Hartmann vnovič združil, zato prepriča očeta zdravnika, naj se vrne nazaj domov. Poleg očetove vrnitve je mogoče videti, da se hčerka zaljubi v zdravnika z muslimanskim poreklom, s katerim se je Diall spoprijateljil. Na koncu filma je mogoče videti zadovoljno družino, ki se je sprijaznila z multikulturalizmom in spoznala, da je ta nekakšen recept za srečo.
O realni sliki pa ni ne duha ne sluha
Predvajanje tovrstnega filma nedvomno ni naključje, saj je dobro znano, da je nacionalka izrazito promigrantsko usmerjena. Film prikazuje, kako naj bi bil multikulturalizem nekaj pozitivnega, čeprav je dejstvo, da migranti v Nemčiji povzročajo težave, od kraj, raznovrstnih drugih kaznivih dejanj do posilstev, kar kaže na to, da integracija le ni tako uspešna. Sodeč po statističnih podatkih, ki jih je aprila letos objavil nemški zvezni urad kriminalistične policije, je veliko bolj verjetno, da bo Nemec postal žrtev kriminala, ki ga bo zakrivil migrant, kot pa obratno.
Spomnimo pa tudi na številne resnične primere, ko so naivni predstavniki nemške družbe zares ponudili migrantom dom v lastni hiši, končali pa umorjeni prav s strani “ubogega” migranta. Eden izmed teh je Michael Riecher, ki je sponzoriral migranta iz Sirije Mohammeda Omrana Albakrja in omenjenemu celo omogočil nastanitev, da je lahko migrant živel v Nemčiji, slednji pa je nato s svojim sponzorjem krvavo obračunal, da je ta končal mrtev. Več o tem preberite TUKAJ.
Prav bi bilo, da bi RTV Slovenija, ki so jo dolžna plačevati vsa slovenska gospodinjstva, prikazal realno sliko migrantske problematike, ne pa da poskuša čim bolj propagirati idejo multikulturalizma. Namesto tega pa RTV Slovenija očitno raje predvaja za številne Slovence sporne vsebine, kot so ravno partizanski in migrantski filmi, lastne produkcije pa skoraj nimajo. Pa še tisto, kar posnamejo, je prej negledljivo, kot pa da bi poželo val navdušenja. Žalostno, da so slovenska gospodinjstva primorana plačevati RTV-prispevek, javna hiša pa ni sposobna niti na dan državnosti predvajati dokumentarca v spomin na čase, ko smo dobili lastno državo, saj je letos raje predvajala socialistični film Na svoji zemlji. Tako je, ko je denarni dotok zagotovljen, urednikujejo pa izbranci.
Hana Murn/Nova24TV
