11.5 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Poziv k ustavni obtožbi podpisal sodelujoči pri povojnih pobojih in avtor represivne kazenske zakonodaje, kakor tudi druge kontroverzne osebnosti z levice!

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Gospodarstvo si za učinkovito okrevanje države po epidemiji želi stabilnost, temu pa pritrjujejo tudi priznani strokovnjaki, ki si želijo, da bi v slovenski politiki zavladalo premierje. Nasprotno pa slovenska levica nima nobene želje po sodelovanje, temveč si želi le zrušiti to, kar se zrušiti da, ne glede na to, da bi to prineslo predvsem škodo državi in posledično tudi njenim prebivalcem. Nestabilnosti države med epidemijo in pred predsedovanjem evropski uniji si predvsem želijo, že dodobra poznani protestniki, prav tako pa izstopa ime Ljubo Bavcon, ki je bil sporni avtor represivnega kazenskega zakonika v nekdanji državi, saj je po njegovem učbeniku sodeč prepričan, da je kazensko pravo sredstvo za ‘zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva. Podpisane pa so še ostale kontroverzne politične osebnosti z levice, ki se tako ali tako že celo življenje ukvarjajo z napadi na Janeza Janšo.

Priznani strokovnjaki in intelektualci so se odločili napisati pismo s katerim pozivajo k družbenemu premirju in sodelovanju. V njem pozivajo tudi slovensko politiko, medije in mnenjske voditelje k umiritvi strasti, preseganju delitev in skupnemu reševanju velikih izzivov, ki so pred nami. “Nenehno rušenje vlade ne more biti cilj, ki posvečuje vsa sredstva,” so si enotni podpisniki.

S tem pismom želijo pozvati politike in družbo kot celoto, da v času epidemije delujejo enotno, če si želimo, da bo Slovenija lahko po krizi hitro okrevala in izšla iz krize kot zmagovalka. Okrevanja države in predsedovanja v okviru sveta EU pa se bo potrebno lotiti s skupnimi močmi, premišljeno in s pripravljenostjo na spremembe. Pobudi tistih, ki si ne želijo nestabilnosti v Sloveniji se je pridružilo že več kot 450 posameznikov, saj si želijo družbenega premirja in sodelovanja.

Nekaterim oziroma določenim posameznikom na levici pa očitno ni interes, da bi Slovenija iz krize šla kot zmagovalka, temveč želijo na vsakem koraku spodkopati trenutno vlado, pri tem pa ne izbirajo sredstev. Ko ne gre z interpelacijo se le-ta nadaljuje skozi zgodbo o ustavno obtožbo. Predvsem pa je najbolj zanimivo to, da si priznani strokovnjaki in podjetniki, ki podpirajo slovensko gospodarstvo želijo premirja med obema stranema. Po drugi strani pa si znani protestniki na vsak način želijo, da vlada pade in, da se vnese nestabilnost v državo, ki se spopada z epidemijo in se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji.

Med vidnejšimi podpisniki pobude o družbenem premirju in sodelovanju so:  mag. Mark Boris Andrijanič, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Buzeti, mag. Matej Beltram,  dr. Bojana Beović, Eva Aljančič, dr. Blaž Babnik, dr. Igor Bahovec, mag. Franjo Bobinac, dr. Drago Bokal, Julij Božič, dr. Tina Bregant, dr. Anže Burger, dr. Matija Cencelj, dr. Igor Cesarec, Božo Černila, Nevenka Črešnar Pergar, Darko Đurić, dr. Tomaž Erzar, dr. Peter Gregorčič, dr. Miro Haček, dr. Andreja Jaklič, dr. Romana Jordan, dr. Gorazd Justinek, mag. Gorazd Kalan, dr. Jurij Matija Kališnik, Barbara Kastelec, Janez Janko Kodila, dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Mitja Kos, Tomaž Lanišek, Miha Lavtar, dr. Marijan Leban, dr. Jernej Letnar Černič, Aleš Logar, mag. Jana Lutovac Lah, dr. Igor Masten, dr. Robert Masten, dr. Gregor Maučec, dr. Aleš Maver, Klemen Medved, Andrej Mertelj, dr. Blaž Mrevlje, Maja Mikek, dr. Štefko Miklavič, mag. Jure Mikuž, dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Marko Noč, Dušan Olaj, Marko Pavlišič, Pavle Pensa, Janez Pergar, dr. Ernest Petrič, dr. Mark Pleško, dr. Simon Podnar, dr. Andreja Poljane, mag. Tanja Porčni,  Federico V. Potočnik, Matej Potokar, Rok Ravnikar, Matjaž Robavs, dr. Peter Rožič, dr. Dimitrij Rupel, dr. Mateja Salobir Drnovšek, dr. Tanja Sedej, dr. Danijel Skočaj, Jaka Stele, Andrej Šter, dr. Ivan Janez Štuhec, dr. Janez Šušteršič, dr. Daniel Svenšek, Meta Tavčar, Rudi Tavčar, raper Rok Terkaj-Trkaj, dr. Žiga Turk, dr. Matej Tušak, Žiga Vavpotič, dr. Samo Vesel, mag. Ajša Vodnik, Marko Voljč, dr. Andrej Vranič, mag. Marko Zajc, Aleksander Zalaznik, Krištof Zevnik, dr. Alenka Zvonar Pobirk in mag. Radovan Žerjav.

Nenazadnje so tukaj pobudniki, ki si na vsak način želijo, da vlada pade, ne glede na posledice in sredstva, med njimi se celo znajde nesojeni mandatar Jože P. Damijan. V nadaljevanju predstavljamo nekaj podpisnikov ustavne obtožbe.

Javni poziv državljanom in poslancem v podporo ustavni obtožbi predsednika vlade so podpisali:

Forum za demokracijo, Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija, Gibanje za družbeno odgovornost, Protestna ljudska skupščina, Mladinska Aktivistična Organizacija, Ivan Svetlik, Zdenka Badovinac, Ljubo Bavcon, Anton Bebler, Urban Belina, Goran Bertok, Sonja Bezenšek, Matija Biber, Rado Bohinc, Andreja Bolčina, Siniša Borovičanin, Mitja Bravhar, Damjana Brumec, Vesna Bukovec, Aljoša Čoh, Lucija Čok, Martin Čopič, Aleš Črnič, Jože P. Damijan, Andrej Detela, Iztok Dolenc, Srečo Dragoš, Mojca Drčar Murko, Milada Fabjan, Matic Fajdiga, Sanja Fidler, Božidar Flajšman, Marko Fonovič, Boris Frlec, Mija Gabrijelčič, Miran Goslar, Petja Grafenauer, Majda Gregorič, Sonja Grizila, Anton Grizold, Aljoša Harlamov, Spomenka Hribar, Ištvan Išt Huzjan, Milojka Žalik Huzjan, Vanja Huzjan, Zdenko Huzjan, Lea Ilešič, Anton Ipavc, Polona Jamnik, Tea Jarc, Tina Javornik, Jaša Jenull, Tadej Jezernik, Maca Jogan, Juri Franco, Tomaž Kalin, Simon Kardum, Dušan Keber, Darja Kerec, Matej Klarič, Dejan Koban, Silvo Komar, Kim Komljanec, Drago Kos, Bogomir Kovač, Gorazd Kovačič, Urška Kozak, Amelia Kraigher, Darko Kranjc, Lev Kreft, Janez Krek, Branko Kuralt, Bartolo Lampret, Lorna Lovrečič, Marko Marinčič, Ljubica Marjanovič Umek, Marjan Mede, Irena Mele, Metka Mencin Čeplak, Jože Mencinger, Vlado Miheljak, Ana Mladenović, Zdravko Mlinar, Jure Močnik, Vinko Moederndorfer, Rajko Muršič, Pavček Vlado, Stane Pejovnik, Anja Perčič, Franci Perčič, Peter Perčič, Dragan Petrovec, Emil Milan Pintar, Jože Pirjevec, Lucija Plavčak, Rok Plavčak, Igor Plazl, Marko Polič, Vika Potočnik, Alen Praček, Arjan Pregl, Danijel Rebolj, Tanja Rener, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Alenka Rožaj, Anton Rupnik, Tanja Rupnik, Stane Saksida, Mitja Sardoč, Mojca Senegačnik, Aleksander Skaza, Remzo Skenderović, Boris Sket, Božidar Slapšak, Svetlana Slapšak, Lojze Sočan, Brane Solce, Janez Stariha, Matjaž Stopar, Slavko Splichal, Miha Starič, Marjan Svetličič, Irena Šmajgert, Darko Štrajn, Jadranka Šturm, Jelica Šumič Riha, Peter Tancig, Simona Tancig, Veronika Tašner, Suzana Tratnik, Niko Toš, Boris Turk, Goran Turk, Vito Turk, Samo Uhan, Marjan Veber, Zvezdana Veber Hartman, Arne Vehovar, Boris Vezjak, Tiva Vlaj, Matjaž Vodeb, Tomaž Weber, Igor Winkler, Pavel Zgaga, Tjaša Zorc.

Ljubo Bavcon je avtor in podpisnik represivne kazenske zakonodaje v komunistični Jugoslaviji
Eden izmed podpisanih v Javnem pozivu v podporo ustavni obtožbi premierja je Ljubo Bavcon, ki je po koncu druge svetovne vojne v taborišču Šentvid celo osebno odbiral ljudi za kasnejše izvensodne povojne poboje. Človek, podpisan pod to ustavno obtožbo, je v smrt pognal na tisoče naših rojakov – gre za genocid, zločin, ki ne zastara in je po obsegu pobitih večji kot tisti v Srebrenici. V normalni državi bi proti Bavconu sprožili ustrezne kazenske postopke in bi za svoja dejanja odgovarjal, pri nas je pa še vedno del “akademske družbe”.

Bavcon je prav tako sporni avtor kazenskega zakonika nekdanje Socialistične republike Slovenije. Kot je zapisal v svojem učbeniku, je “kazensko pravo najprej sredstvo za obvarovanje obstoječe družbene ureditve … V tem smislu je kazensko pravo sredstvo za ‘zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva’ (Lenin I. str. 256–257), torej za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih pogledov upira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom”.

Jaša Jenull je vztrajni petkov protestnik in pobudnik “Smrti Janšizmu”
Jaša Jenull in njegovi somišljeniki so bili vpleteni v petkove nezakonite proteste po Ljubljani, kjer so strašili z napisi “Smrt janšizmu!”. Tožilstvo je v zadnji sodbi opredelilo, da Jaša Jenull in njegova druščina niso načrtno škodovali ali grozili predsedniku vlade. Bremenilo jih je izkazovanje groženj z usmrtitvijo predsednika vlade Janeza Janše in njegovih somišljenikov. Med drugim so  kamenjali, kurili in brcali podobo premierja, po drugi strani pa so “skurili” tudi nekatere ministre. Podobno misleči vandali pa so celo strašili po donmovih poslancev s plakati.

Žaljivi svetnik MOL-a Janez Stariha, ki ima poslanko za “kuzlo, ki mora k nogi”
Spomnimo. Poslanka Alenka Jeraj je na Twitterju zapisala: “V čem je problem komuniciranja? Enemu Kacin ni všeč, drugemu Hojs. To, kar je pa pomembno in govorijo vsi, pa so: maske, razkuževanje rok in razdalja 1,5 m. Še narisano imate. Kaj bi še radi?” Glede na to, da gre za povsem kulturno zapisan tvit, se človek vpraša, kako je mogoče, da je Janez Stariha reagiral na tako primitiven način. Stariha je namreč Jerajevi pripomnil: “Kuzla, tiho, k nogi!”. Kar pa z njegove strani ni vse.

Korespondenca na Twitterju

Daleč od tega, da gre za prvi primer primitivizma s strani Starihe. V preteklosti se je namreč spravil tudi na ženo predsednika vlade Urško Bačovnik Janša in ženo tedanjega ameriškega sekretarja za zunanje zadeve Mika Pompea, Susan Pompeo in ju označil za klerofašistki.

Pred pričetkom proslave dneva državnosti je tudi Stariha zapisal: “Banda domobranska že vadi govejo muziko. Tudi protiprotestniške ograje že čakajo. Tresejo se jim hlače.” Ko je predsednik republike Borut Pahor ob 30. obletnici prve spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu napisal: “Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se konča, se začne trpljenje.”, mu je Stariha odvrnil: “Spravo si zatlači v svojo vagino.” Stariha je predsednika vlade označil za nacifašista Janeza. Napisal pa je tudi: “Težava partizanov je bila ta, da so bili premalo dosledni in natančni pri likvidaciji izdajalcev. Danes eni ne bi kokodakali.”

Po vseh svojih dejanjih pa pobudniki ustavne obtožbe očitajo žaljivo tvitanje, ki ni primerljivo z njihovo ravnjo komuniciranja, medtem ko sami zastrušujejo in žalijo. Predvsem pa je večina njihovih obtožb nima nobene osnove. Predsedniku vlade očitajo zahtevo za odstop predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, ker naj bi ta razkrival nezakonitost in koruptivnost poslov njegove vlade pri nabavi zaščitne opreme. Odstop Vesela iz položaja predsednika Računskega sodišča so zahtevali poslanci, saj so prepričani, da njegovo delovanje ni bilo pravilno, saj je brez privoljenja KPK opravljal dodatno funkcijo pri Fifi, pri čemer je brez privoljenja dodatno služil zajeten kup denarja. Medtem je Vesel svoje poročilo že zdavnaj oddal in njegov odstop s tem nima nobene povezave, pa je sam po hitrem postopku odstranil svojega prvega namestnika Jorga Kristijana Petroviča, med pripravo omenjenega poročila.

Janši očitajo prekinitev poslovanja s STA, a je to zahteval Urbanija, ker ni prejel zahtevane dokumentacije, ki bi razkrila poslovanje STA
V nadaljevanju premierju očitajo denimo, da gre mimo sklepov sprejetih v Državnem zboru in se nanašajo na sklep o financiranju STA. Financiranje STA ni prekinil predsednik vlade, temveč direktor UKOM-a Uroš Urbanija, ki si želi preveriti poslovanje njihovega direktorja Bojana Veselinoviča, saj sumi na sporne poslovne prakse. Direktor STA bi moral UKOM-u kot predstavniku vlade podati zahtevano dokumentacijo, a je v nekaj mesecih ni predal. Ukom z njimi ni obnovil pogodbe, kajti Urbanija ne želi, da se davkoplačevalski denar  steka v nezakonite tokove.

V nadaljevanju mu še očitajo, da na kritike umetnikov in civilne družbe odgovarja z ogrožanjem njihove eksistence in pogojev delovanja, medtem ko so samozaposleni v kulturi deležni temeljnega dohodka, za razliko drugih in njihovo osnovno preživetje ni ogroženo, kljub vsem žalitvam oblasti. Predvsem najbolj neosnovana obtožba pa je, da z državnim premoženjem podkupuje medijskega lastnika, da uvaja cenzuro medijskih prispevkov, ki so kritični do oblasti in odreka ustavno pravico do svobode izražanja, medtem ko je slovenski medijski prostor izrazito levo naravnan in ne varčujejo pri svojih kritikah zoper predsednika vlade, medtem pa jih nihče ne cenzurira.

Spodaj še prilagamo vse očitke, ki so jih pobudniki podpisali.

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki namerno ne izvaja sklepov sprejetih v Državnem zboru, kot je sklep o financiranju STA?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki namesto izvajanja zakonov predlaga njihovo spremembo tako, da bi bili po volji njemu in njegovi stranki, kot je to v primeru imenovanja državnih in evropskih tožilcev?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki javno napada medije, sodstvo in druge javne službe, hkrati pa na odgovorna mesta v državnih službah postavlja ljudi z nalogo, da ne bi razkrivali in preganjali kaznivih dejanj, ki jih je storil sam ali njegovi privrženci?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki zahteva glavo predsednika Računskega sodišča zato, ker ta razkriva nezakonitost in koruptivnost poslov njegove vlade pri nabavi zaščitne opreme?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki z državnim premoženjem podkupi medijskega lastnika, da uvaja cenzuro medijskih prispevkov, ki so kritični do oblasti in odreka ustavno pravico do svobode izražanja?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki na javne kritike vlade odgovarja z zastraševanjem medijev in s poskusi njihovega utišanja, na osebne kritike pa s sarkazmom in žalitvami poslancev Državnega zbora in drugih ter z njihovim sodnim preganjanjem?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki na kritike umetnikov in civilne družbe odgovarja z ogrožanjem njihove eksistence in pogojev delovanja?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki nepremišljeno povečuje javni dolg tako, da ga bodo morali odplačevati še naši pravnuki?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki ne priznava in ne obžaluje svojih napak, temveč jih pripisuje drugim?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki v javnosti s stisnjenimi zobmi pristaja na temeljne evropske vrednote, v dnevni politični praksi pa jih tepta?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki s svojo politiko, javnimi nastopi, kot je bil nedavni v Evropskem parlamentu, in zapisi blati ugled Republike Slovenije v mednarodnem prostoru do te mere, da je Slovenija prvič v zgodovini postala predmet kritičnih obravnav v organih Evropske unije?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki z izgovarjanjem na pandemijo sistematično razgrajuje demokratične družbene institucije, omejuje človekove svoboščine in pravice ter uvaja avtokratsko oblast?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki ne spoštuje ustavnega določila delitve oblasti in si skuša podrediti tako zakonodajno, kot sodno?

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine