19.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 avgusta, 2022

“Potop” RTV po nujnem postopku ali kako je vladajoča koalicija izvedla državni udar na Poslovnik državnega zbora Republike Slovenije

Piše: C. R., L. K. F.

Včeraj smo pisali, da je kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič odločil, da bo DZ obravnaval vladni predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) po nujnem postopku. Z dnem uveljavitve tega zakona namreč preneha mandat članov Programskega sveta in članov Nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. Lahko bi rekli, da gre za državni udar na Poslovnik Državnega zbora  z obravnavo zakona po nujnem postopku z zlorabo določil Poslovnika Državnega zbora.

Vlada, ki je predlagala obravnavo predloga novele zakona o RTVS po nujnem postopku, želi, tako zatrjuje, preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države. Stanje na RTVS je namreč po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko “izjemno alarmantno”. Kot je ministrica ocenila v petek, bi bil lahko predlog v primeru obravnave po nujnem postopku obravnavan in sprejet v DZ že do poletja.

Za obravnavo po nujnem postopku so glasovali v koaliciji, medtem ko so bili v SDS proti. V NSi se seje niso udeležili.

Vladni predlog bi vodenje, upravljanje in nadzor namesto sedanjima programskemu in nadzornemu svetu prepustil enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov. Zdajšnji programski svet ima 29 članov, 21 jih predlaga državni zbor.

Javna RTV očitno postaja režimska

“Kot kaže, so maske padle. Če koalicija RTV ne more zasesti zlepa, ga bo pač na grd način. Poslovnik državnega zbora namreč določa, da ‘kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, lahko vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku’,” na odločitev kolegija pravi Igor Pirkovič, urednik in voditelj na RTVS.

“Pod krinko zgornje utemeljitve, da  bi se zavarovalo varnost države in odpravile nepopravljive posledice za njeno delovanje, so se zatekli k najbolj brutalnemu napadu na sedanje zakonito delovanje in poslovanje javnega zavoda. Gre za precedenčen primer, ko se za potrebe vladajoče politike želi v popolnosti podrediti javni medij. Žalosten dan za medije in žalosten dan za demokracijo. Iz omenjenega primera se vidi, kako nestrpna je oblast, ko gre za prevzem javnega medija. Javna RTV očitno postaja režimska,” še poudarja Pirkovič.

Očitno se vladajoči koaliciji in družbeno-političnim delavcem, ki jo podpirajo, izredno mudi, da si ponovno podredijo javni medij, ki ga dojemajo kot svoje zasebno PR-trobilo, že odkar obstaja država, pa ocenjuje novinar, publicist in nekdanji svetovalec kulturnega ministra Vaska Simonitija Mitja Iršič.

“Gre seveda za popolno uzurpacijo uredniških in programskih odločitev javnega medija, ki ga plačujemo vsi. Vsakršna deviacija od enopartijske linije, ki ji RTV sledi že od začetka obstoja (ne pozabimo, da je nastal kot trobilo enega najbolj krutih komunističnih režimov v zgodovini), je nesprejemljiva. Jasno je, da gre toliko za depolitizacijo, kot gre v Ukrajini za denacifikacijo,” je odločen Iršič. Meni, da bo treba Evropske institucije nujno obvestiti, za kak politični prevzem javnega medija gre. “Izredno, skoraj iracionalno hitrico, ki jo vidimo, pa gre pripisati, da si morajo javni medij podjarmiti pred začetkom predsedniških in lokalnih volitev, saj se konglomeratu levice končno obeta, da oblast združi absolutistično in vlada brezkompromisno, kot je to počela med 1945 in 1991.”

Politično ukrotiti še tistih nekaj oddaj, ki so programsko in nazorsko nevtralne

Profesor, publicist in politični komentator Boštjan M. Turk je prepričan, da je odločitev za hitri postopek spremembe zakona o RTV čisto v skladu s politiko nove koalicije, v kateri je prioriteta samo biti za vsako ceno in brezpogojno na oblasti: “Problem RTV je, da ne služi svojemu namenu, to je, da je informacijski servis vseh državljanov. Namesto tega hočejo politično ukrotiti še tistih nekaj oddaj, ki so programsko in nazorsko nevtralne.”

“Ta politika ima tudi sicer destruktiven odnos do ljudi. Kje v svetu pa se dogaja, da se ob vsak dan večji draginji in neznanemu scenariju za jesen – ki se lahko kaj kmalu sprevrže v katastrofo, vlada odloči povišati davke in tako obremeniti najbolj vitalen segment državljanov,” je še kritičen.

“Takšne vlade v zgodovini Slovenije še nismo imeli. Kot da bi ti ljudje živeli v nekakšnem milnem mehurčku in sploh ne slutili, kaj se dogaja v zunanjem svetu. Nujni postopek za sprejem zakona o RTV odraža prav to logiko,” ogorčeno sklene Turk.

Sedanji programski svet, vodstvo in nekateri uredniki jim gredo v nos

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha mandat članov Programskega sveta in članov Nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. Nov programski svet bi imel 17 članov. Zaposleni bi iz svojih vrst izbrali pet članov, preostalih 12 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, DZ, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic.

Predlog kot posvetovalno telo sveta RTVS predvideva uvedbo finančnega odbora, ki ga bo sestavljalo pet članov, strokovno usposobljenih in z delovnimi izkušnjami na finančnem področju. Člane bi imenoval svet RTVS na predlog ministrstev za finance in za kulturo, sveta delavcev RTVS, Združenja nadzornikov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. En član uprave bi bil delavski direktor. Obstoječim mestom direktorjev radia in televizije pa bi dodali mesto direktorja digitalnih vsebin.

Na odločitev kolegija se je že včeraj odzvala evropska poslanka Romana Tomc:

Vedno dobro poučeni novinar in urednik Bojan Požar pa je že dan pred dogodkom na Twitterju objavil nekaj informacij iz zakulisja vladne koalicije, povezanih s predlogom sprememb zakona o RTV Sloveniji. Zapisal je, da “gre za projekt stranke Levica in stranke SD proti – Golobu oz. Gibanju Svoboda, ker je slednji ‘premočan’; na RTV vse pozicije itak držita Levica in SD, Golob nima nič; poslanka Mojca Pašek Šetinc iz Gibanja Svoboda tukaj (spet) igra vlogo koristnega idiota za stranki Levica in SD.”

Za naš medij pa je Požar kar preko Twitterja odgovoril:

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine