Piše: Spletni časopis
Kako ureja plačni sistem, ko bo moral septembra sodnikom zaradi odločitve ustavnega sodišča izplačevati višje plače kot drugim državnim funkcionarjem in jim izplačati tudi poračun za nazaj, bo premiera Roberta Goloba po vrnitvi iz Dallasa v ZDA danes vprašala Jelka Godec (SDS).
Plače je sodnikom povišalo ustavno sodišče in določilo obvezen poračun, ker so poslanci Svobode, SD in Levice zamudili vse roke, ki so jim jih sodniki postavili za ureditev sodniških in drugih plač v javnem sektorju. Ustavni sodniki so plače sodnikov povišali po stopnji rasti cen življenjskih potrebščin od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2023, poračun razlike pa mora biti izplačan za čas od januarja letos. Morda bo premier danes prvič predstavil oceno, koliko bo nas stalo kršenje ustave, če ga tudi do septembra ne odpravijo, za okoli tisoč sodnikov.
Deloma so sistem plač v javnem sektorju porušili vladajoči sami, ko so močno povišali minimalno plačo, država pa nima toliko denarja, da bi enako povišala vse plače v javnem sektorju, da bi ohranili razumna razmerja med njimi. Podobno bo vprašanje Janeza Žaklja (NSi), ki bo povprašal, kdaj bodo spet delovali javni servisi, ki jih hromijo stavke. Tako je Žakelj napovedal vprašanje: “Fides stavka od 15. januarja. Zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Zaposleni na upravnih enotah so že dlje časa nezadovoljni. V Sindikatu državnih organov opozarjajo na nizke plače in preobremenjenost z velikim pripadom zadev. Na 34 od skupno 58 upravnih enot so s 15. majem začeli stavkati vsakodnevno do izpolnitve zahtev. Še na 15 upravnih enotah pa ohranjajo stavkovne srede. Ob tem pa v sindikatu državnih organov opozarjajo na pritiske, ki so jih deležni stavkajoči. Stavko in protest napovedujejo tudi policijski in vojaški sindikati. V tem času so se že tako dolge čakalne vrste pri zdravnikih še podaljšale, obisk upravnih enot pa praktično nemogoč. Zanima me, na kakšen način in kdaj se boste lotili reševanja omenjenih težav?” O nasilja na osnovni šoli v Brežicah bo premier odgovarjal Ivi Dimic (NSi).
Koalicijsko vprašanje, ki so običajno bolj prijazna in propagandne narave, pa bo tokrat iz SD. Damijana Zrima bo zanimalo, kako bo premier zagotovil, da bodo po lanskih ujmah vsi prizadeti spali pod svojo streho in kako bo vlada izboljšal komunikacijo in usklajevanje s prizadetimi, da ne bo prihajalo do nepotrebni zamud in vtisa neizpolnjevanja obljub.
