O aktualnem političnem dogajanju smo se pogovarjali s poslanko SMC Moniko Gregorčič, ki je predsednica odbora za zunanjo politiko, članica komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, članica odbora za finance in članica odbor za obrambo. Znana je po iskrivih čivkih na socialnem omrežju Twitter, kjer je pred dnevi za t. i. koalicijo ustavnega loka predlagala ustreznejše imem in sicer »koalicija obupanih«. Z njo smo opravili intervju in fotografiranje še pred uveljavitvijo zadnjih ukrepov, ki določajo tudi nošenje mask na prostem.
DEMOKRACIJA: Gospa Gregorčičeva, za začetek bolj klasično vprašanje. Kako vas je življenjska pot pripeljala v politiko?
GREGORČIČEVA: V politiko sem zašla bolj ali manj po naključju. Po dveh desetletjih v podjetništvu sem začutila, da je čas za nove izzive. Ko sem konec leta 2011 prejela povabilo dr. Gregorja Viranta za sodelovanje pri njegovem projektu Državljanske liste, nisem veliko oklevala. Do naslednjih volitev sem v parlamentu opravljala delo sekretarke poslanske skupine, nato pa sem dobila priložnost, da s strokovnim delom nadaljujem tudi v poslanski skupini SMC. Po dveh letih se je moja poklicna pot nadaljevala v kabinetu tedanjega predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Moja kandidatura na listi te stranke na volitvah leta 2018 je bila nato le logično nadaljevanje tega procesa. Ko se danes ozrem nazaj, lahko rečem, da je bila politika moja simpatija na prvi pogled in hvaležna sem vsem, ki so mi na tej poti pomagali in zaupali v moje delo.
DEMOKRACIJA: Vas ob tem ni motilo, da politika v javnem mnenju velja za nekaj grdega, nekaj domnevno neproduktivenga? »Češ, samo pr se … samo za svoj žep skrbijo … vsi so isti …«
GREGORČIČEVA: Obžalujem, da ima veliko ljudi res takšen pogled na politiko. Želim si, da bi se takšno dojemanje spremenilo in da bi dozorelo zavedanje, da je politika delo za skupno dobro nas vseh. A zaupanje in ugled si lahko politiki povrnemo le sami s svojim zgledom in z delovanjem za dobro naših ljudi in države.
DEMOKRACIJA: Na državnozborskih volitvah leta 2018 ste bili izvoljeni za poslanko na listi SMC. Kako ste kot poslanka doživljali manjšinsko vlado pod vodstvom Marjana Šarca, ki so jo sestavljale stranke LMŠ, SD, SMC in DeSUS in jo je iz opozicije podpirala Levica …
GREGORČIČEVA: Delovanje vsake koalicijske vlade je zahtevno že zaradi nujnosti iskanja notranjih kompromisov, še bolj pa zaradi narave in dimenzije aktualnih problemov. Vsaki vladi poseben pečat daje slog vodenja njenega predsednika, a odgovornost nas, poslancev, do državljanov ima enako težo ne glede na to, kdo sedi v vladi. V pretekli vladi dejstva, da je šlo za manjšinsko vlado petih oz. šestih partnerjev, ki jo je vodil na državni ravni neizkušen politik, gotovo niso pripomogla k njeni učinkovitosti in nekonfliktnosti. Ni skrivnost, da so bila usklajevanja naporna in dolgotrajna, včasih celo neuspešna ali pa polna bolj ali manj slabih kompromisov.
DEMOKRACIJA: Vas je odstop Marjana Šarca z mesta predsednika vlade konec januarja presenetil ali ste to od njega pričakovali glede na to, da ste bili koalicijska poslanka, se pravi, da ste imeli notranje informacije …
GREGORČIČEVA: V SMC nismo imeli prav nobenih informacij in odstop je bil popolno presenečenje, saj smo vse informacije dobili iz medijev. Zato smo takoj tudi pravilno presodili, da je šlo za politični manever, kako na osnovi ugodnih javnomnenjskih anket čim prej izsiliti predčasne volitve in izločiti nekaj neugodnih koalicijskih političnih tekmecev, tudi SMC. V tem duhu smo razumeli tudi nespodobno povabilo k sodelovanju na volitvah, saj je bilo prav tako posredovano prek medijev. To, milo rečeno, ni resen pristop.
DEMOKRACIJA: Po Šarčevem odstopu je v ospredje stopilo vprašanje, ali bo v nadaljevanju mogoče sestaviti novo vlado z oblikovanjem nove večine v parlamentu ali bodo potrebne predčasne parlamentarne volitve. Vi ste takrat na Twitterju zapisali: »Predčasne volitve so mokre sanje premierja v odstopu. Zanj zelo boleče pa je, da ima ključ do njih prav Janez Janša #vsesevračavseseplača.« Iz vašega čivka je bilo torej mogoče razbrati, da ne želite vsi z njim na glavo skočiti v prazen bazen, če rečem v njegovem slogu …
GREGORČIČEVA: Razlog za ta moj tvit je bilo spoznanje, da premier v odstopu očitno ni poznal ustavnih določb o postopkih, njihovem zaporedju in rokih, ki vodijo do morebitnih predčasnih volitev, ampak je vnaprej izključil možnost alternative, nastanka druge vlade torej. Dejstvo je, da kot nekdanji predsednik vlade ni odločal o tem, ali in kdaj naj se predčasne volitve zgodijo. Dopuščam možnost, da je dobil napačen nasvet in se zato niti ni zavedal, kaj takšno dejanje sploh pomeni. Z odstopom je namreč svoj mandat vrnil poslancem, ki smo mu ga leto in pol prej zaupali.
DEMOKRACIJA: Oblikovanje in potrditev nove koalicijske vlade med SDS, SMC, NSi in DeSUS 13. marca letos, dan po razglasitvi epidemije, je bilo nedvomno državotvorno ravnanje! Vlada je takoj po prisegi začela z operativnim delom in se pri svojem delu izkazala s protikriznim delovanjem, s protikoronskimi zakonskimi svežnji …
GREGORČIČEVA: Prav gotovo je bila v tedanjih razmerah odločitev za sodelovanje v novi vladni koaliciji najboljša mogoča in državotvorna odločitev vseh štirih strank, saj smo se vsi zavedali svoje odgovornosti. Danes je morda že malce pozabljeno, a ljudje so v tedanjih zelo negotovih razmerah komaj čakali, da se vzpostavi nova vlada. To vlado pa so čakali izzivi tedaj nepredstavljivih razsežnosti in reševanje zdravstvene, gospodarske in socialne krize. Ob vsem tem ji novonastala opozicija ni naklonila niti običajnih 100 dni miru, kar bi bil že v normalnih razmerah dokaz osnovne politične higiene, kaj šele v času svetovne pandemije …
DEMOKRACIJA: V SMC in DeSUS ste bili in ste od Marjana Šarca in drugih, po novem opozicijskih poslancev ter levih komentatorjev kljub državotvornemu, se pravi odgovornemu ravnanju deležni očitkov, da ste izdajalci, da ste kolaboranti in ne vem kaj še vse. Kako odgovarjate na te očitke? Šarca ste ob tem v parlamentu dobro zabili nazaj kot »dezerterja« …
GREGORČIČEVA: Razlogi, da smo se v SMC odločili, da je po odstopu Marjana Šarca treba najprej preveriti možnost čimprejšnjega oblikovanja vlade v okviru te sestave parlamenta, so bili večplastni. Najprej, ker bi z novimi volitvami prišlo do vnovičnega vsaj polletnega mrtvega teka državnih institucij, poziv gospodarstva, podjetnikov in delodajalcev pa je bil zelo jasen: država čim prej potrebuje stabilno vlado s polnimi pooblastili, da bo gospodarsko okolje še naprej stabilno, a politična kriza tega ne omogoča. Ker so se že nakazovali obrisi epidemije, smo bili (in smo še danes) prepričani, da je prišel čas za politično zrelost, za preseganje umetnih delitev in za ukrepanje v dobro ljudi, ne pa za koristi lobijev in omrežij iz ozadij. Ta omrežja pa se lahko krepijo prav zato, ker ljudje še vedno nasedajo strategiji »divide et impera«. Izključevanje zato ne sme več imeti mesta v naši politiki in obžalujem, da smo še vedno najbolj na udaru tisti, ki se trudimo za povezovanje namesto ustvarjanje delitev.
DEMOKRACIJA: No, kako pa komentirate to, da je bil že zelo hitro po nastopu nove vlade predsednik vaše stranke Zdravko Počivalšek, ki je hkrati tudi minister, tarča medijev in organov pregona? Nanj so leteli orkestrirani očitki o domnevno spornih nabavah zaščitnih mask in ventilatorjev …
GREGORČIČEVA: Tisti, ki so ob začetku epidemije zaradi neznanja, nesposobnosti ali lastne preračunljivosti pustili prazna skladišča medicinske zaščitne opreme, nimajo prav nobene moralne pravice, da komentirajo ali celo sodijo tiste, ko so namesto njih rešili situacijo. A prav njihovi očitki o spornosti nabav so lahko signal, kako bi se sami, če bi znova dobili priložnost, lotili zadeve. Afera z nabavami zaščitnih mask in ventilatorjev je pravzaprav dobro zrežirana politično-dobaviteljska zarota. Če se danes ozremo nazaj, je seveda lahko biti pameten in reči, da bi kakšno nabavo lahko izpeljali drugače, bolje, hitreje ali ceneje, a priročnika za ukrepanje v razmerah te epidemije ni imel nihče.
DEMOKRACIJA: Kako ob tem gledate na vlogo domnevnega žvižgača Ivana Galeta? Na Twitterju ste junija ob njegovi sliki napisali, da pregovor pravi, da »od junaka do bedaka ni daleč«.
GREGORČIČEVA: Ivan Gale je tragična figura, saj je bil v zameno za nekaj medijske pozornosti pravzaprav zlorabljen za politični boj. Dvomim, da je oznaka žvižgač prava. Prepričana sem, da se bo med preiskavo te zgodbe razkrilo, kakšne so bile njegove pristojnosti v nabavnih postopkih in za kaj je bil odgovoren.
DEMOKRACIJA: Vas je poletni medijski obračun z Aleksandro Pivec presenetil? Posledično je morala zapustiti tako mesto predsednice DeSUS kot tudi ministrice za kmetijstvo.
GREGORČIČEVA: V SMC nikoli nismo komentirali notranjestrankarskega dogajanja drugih strank, saj menimo, da morajo interne težave v strankah reševati njihova vodstva in člani sami. To velja tudi za DeSUS in dr. Aleksandro Pivec. Res pa je, da se tovrstne težave v vseh strankah laže rešujejo, če ne potekajo pred očmi javnosti. Verjamem, da so v DeSUS na dobri poti, da težave uspešno razrešijo.
DEMOKRACIJA: Naj malo preskočiva. Ste predsednica odbora za zunanjo politiko. Kako gledate na kritike opozicije, ki trdi, da nova vlada Slovenijo vodi stran od »jedrne Evrope«, med t. i. višegrajske države oziroma med vzhodnoevropske države? No, ob tem moram dodati, da višegrajske države geografsko spadajo v Srednjo Evropo tako kot Slovenija!
GREGORČIČEVA: Tovrstne kritike opozicije nimajo nobene osnove. Do zdaj vzpostavljene povezave z jedrnimi državami EU so primer dobrega sodelovanja, ki ga je nujno treba ohranjati, a to ni dovolj. Aktualno mednarodno dogajanje terja večjo aktivnost naše zunanje politike in krepitev prijateljskih vezi tudi z drugimi državami. Prav bi bilo, da bi se pri zunanjepolitičnih temah vsi politiki poenotili in pozabili na notranjepolitična razhajanja. Tako deklaracija kot strategija o zunanji politiki poudarjata pomembnost političnih in gospodarskih povezav tudi z vsemi srednjeevropskimi državami (kamor se prišteva tudi skupina V4), ne nazadnje tudi za uveljavitev Kopra kot vodilnega severnojadranskega pristanišča za prometni koridor Baltik−Jadran.
DEMOKRACIJA: Ste tudi članica odbora za obrambo. Kako gledate na to, da v opoziciji, predvsem v Levici, nasprotujejo kakršnemukoli oboroževanju Slovenske vojske, tudi večji vlogi SV pri varovanju naše južne meje?
GREGORČIČEVA: Dobro delujoč obrambni sistem je eden od temeljev naše državnosti in suverenosti, h kateri smo se jasno zavezali ob osamosvojitvi in kasneje ob vključevanju v evroatlantske povezave. V vse bolj dinamičnem in kompleksnem varnostnem okolju se trudimo ohraniti položaj Slovenije kot ene najvarnejših držav na svetu. Za izpolnjevanje tega cilja pa seveda potrebujemo lastne, dobro opremljene, usposobljene in tudi motivirane obrambne sile.
.
DEMOKRACIJA: Ste tudi članica odbora za finance. Kako lahko na kratko ocenite rebalans proračuna za letos in predloga proračunov za prihodnji dve leti?
GREGORČIČEVA: Vlada je vse proračunske dokumente pripravljala ob predpostavki zelo nepredvidljivih okoliščin. Proračuna sta ustrezen odziv na razmere, ki jih je sprožila pandemija, saj zagotavljata zadostna sredstva za delovanje zdravstvenega sistema, za ohranjanje delovnih mest in socialne varnosti ter za pomoč gospodarstvu. Hkrati krepita investicijski potencial države na področjih prometne in energetske infrastrukture, zdravstva, sociale, znanosti … Vse našteto je dobra osnova za gospodarsko okrevanje po pandemiji.
DEMOKRACIJA: Vrniva se še k poskusom rušenja te vlade. 23. septembra ste na Twitterju zapisali: »Očitno bi lahko bil današnji dan slovenskega športa tudi priložnost za nove sanjske prestopne ponudbe … #kotbranjevkenatržnici.« Poslanci vladajoče koalicije iz vrst SMC in DeSUS ste tarča stalnega nagovarjanja, da prestopite na drugo stran. Kako to komentirate? So mogoči novi prestopi?
GREGORČIČEVA: Možnosti za nove sanjske prestopne ponudbe niso izključene, od vsakega posameznika pa je odvisno, ali je njegova integriteta naprodaj in za kakšno ceno.
DEMOKRACIJA: DEMOKRACIJA: Pred dnevi ste na Twitterju ob sliki tiskovne konference Šarca, Fajonove, Mesca in Bratuškove hudomušno zapisali: »Koalicija ustavnega loka? Predlagam ustreznejše ime: koalicija obupanih.« Kako torej gledate na dejstvo, da štiri opozicijske stranke, katerih predsedniki se med seboj ne prenesejo in so se pred dobrega po leta med seboj na očeh slovenske javnosti dnevno prepirali, sedaj pripravljajo domnevno alternativno vlado, ki naj bi jo vodil Jože P. Damijan, ki se jim je sam ponudil? Ali bo iz te moke kaj kruha?
GREGORČIČEVA: Opozicija ni zmožna ponuditi nikakršne vsebinske alternative. Menim, da tvorno in resno sodelovanje med strankami opozicije ni mogoče, ker lastne interese postavljajo pred interese ljudi in države. Pobuda za nastanek koalicije ustavnega loka zato ni izšla iz politike, temveč je bila opozicijskim strankam nekako vsiljena od zunaj, skupaj s potencialnim nepolitičnim mandatarjem. Sprašujem se in skrbi me, kje in kako je pobuda nastajala. Po moji oceni so na njen nastanek odločilno vplivala neformalna gospodarsko-politična omrežja, katerim vzvodi moči prek kadrovskih menjav in prekinjenih poslovnih navezav polzijo iz rok. Njihova nestrpnost in strah pred izgubo takšnih ali drugačnih privilegijev vse bolj naraščata, saj so mimo že meseci neuspešnih poskusov rušenja te vlade; tudi prek orkestriranih napadov na našo stranko.
DEMOKRACIJA: In še za konec. Slovenija se sooča z drugim valom epidemije novega koronavirusa. Parlamentarci ste potrdili že peti protikoronski zakonski sveženj. Nam bo uspelo pod vodstvom te vlade, te vladne koalicije, ki nedvomno dobro dela, spet priti na zeleno vejo?
GREGORČIČEVA: O tem ne dvomim. Vendar je pred nami zahtevno obdobje, ko bomo morali strniti vrste in se bolj zavzeti za skupne cilje. Najpomembnejši je ohranitev zdravja in tu moramo odgovorno sprejeti nekaj preprostih, a učinkovitih načinov za zajezitev širjenja okužb. Težko razumem razloge ljudi, ki zavračajo nošenje mask, ohranjanje medosebne razdalje … Na drugi strani razumem skrbi podjetnikov, ko jim ustavljamo delo in zapiramo vrata njihovih lokalov, a vseeno odgovorno upoštevajo priporočila. Težko mi je, saj vem, da jim izstavljamo račun za neodgovornost tistih, ki vidijo le sebe. A ostajam optimistična. V zgodovini smo že dokazali, da zmoremo več, kot se včasih zavedamo.
Biografija
Monika Gregorčič se je rodila leta 1969 v Ljubljani. Šolala se je na poljanski gimnaziji, diplomirala na ekonomski fakulteti in magistrirala iz poslovnih ved. Na listi SMC je bila leta 2018 izvoljena za poslanko državnega zbora v volilni enoti Ljubljana Center, znotraj tega pa v volilnem okraju Ljubljana Vič-Rudnik II. V državnem zboru je predsednica odbora za zunanjo politiko, članica komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, odbora za finance in odbora za obrambo. Je tudi podpredsednica preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB.
