Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Do sedaj smo bili vajeni, da KUL nagaja, kjer je to mogoče, saj se ta nikakor ne more sprijazniti s tem, da mu kljub raznovrstnim manevrom ne uspe priti do oblasti. Vpitje, kričanje, butanje po mizah pa sledi, ko nekaj ni po njihovo. Kot da bi bili v vrtcu. Očitno pa je sedaj svoje dodal predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič. Ta se je namreč po petkovi seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sporočil, da predloga zakona o organiziranosti in financiranju vzgoje in izobraževanja ne uvrsti na decembrsko sejo, ker je odbor v nasprotju z odločitvijo kolegija delal po 22. uri zvečer. Poslanka SDS Mojca Škrinjar odločitev označuje kot nagajanje in maščevanje. “To je otročje. Gospod Zorčič je šel očitno na nivo KUL-a.”
Nekaj pred 22. uro je Luka Mesec predsednici odbora Ivi Dimic iz vrst NSi v opozorilo dejal, da odbor po 22. uri ne sme zasedati in zatrdil, da si želi, da se seja prekine. Pričakovanje predsednika Državnega zbora RS, da se seja ob 22. uri prekine, je izpostavil tudi Aljaž Kovačič iz LMŠ. Poslanka NSi je kljub protestu iz vrst LMŠ in Levice nadaljevala z glasovanjem k dopolnilom. Ker Mescu ravnanje predsednice odbora ni bilo po godu, je ta napovedal, da bo danes zahteval razrešitev Dimčeve z mesta predsednice odbora.
To je najbrž ta svetla prihodnost ustreznega in kulturnega komuniciranja, ki nam jo napoveduje KUL. pic.twitter.com/DLrt3EvWbr
— Miro Haček 💉💉💉 (@MHacek) December 4, 2021
Poslanka Moja Škrinjar je povedala, da odločitev, ki jo je Igor Zorčič sporočil prek Twitterja, vidi kot nekakšno maščevanje. Zorčič je namreč nasprotoval podaljšanju seje čez 22. uro in oni tega niso mogli upoštevati. “Lovili smo namreč termin, da bi bil ta zakon v sredo obravnavan. Tukaj vidim zgolj nagajanje. To se mi ne zdi ravno zrelo,” je bila jasna.
Škrinjarjeva je kot dobra poznavalka področja izobraževanja (nekdanja ravnateljica in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo) poudarila, da je potrebno zavedanje, da gre v tem primeru za resnično dober zakon, ki daje posebno mesto slovenski kulturi in evropskim vrednotam v šolskem sistemu, omogoča pa tudi napredovanje pomočnic vzgojiteljice v nazive, kar predstavlja odpravo dolgoletne krivice strokovnim delavkam, ki niso smele napredovati v nazive, vsi drugi pa.
Gre pa tudi za sestavo svetov šol in vrtcev, kjer se da z amandmiranim členom zagotoviti enakomerno sestavo vseh zaposlenih in se s tem približati normalni praksi sestavi svetov kot je v šolstvu. Namreč na vseh svetih, pa naj bo to zdravstvo, kultura, pa tudi druga področja šolstva, ima največ članov v svetu ( v upravnem odboru) ustanovitelj. V šolah in vrtcih pa je ravno obratno in imajo največ članov zaposleni. “To seveda ni niti dobro niti sorazmerno,” je poudarila poslanka in dodala, da je pomemben še člen o evidencah, ki je potreben zato, da se informacijski sistem v šolah razbremeni administrativnega dela. Tako učitelje kot ravnatelje, hkrati pa jim ne bo več potrebno plačevati velikih vsot za najemanje, da jim to vodijo zasebniki. “Nedopustno je, da morajo tudi starši to plačevati,” je poudarila Škrinjarjeva. “Gre pa tudi za varnost podatkov. Občutljivi osebni podatki so danes na zasebnih strežnikih in temu je potrebno narediti konec. Ta zakon v bistvu to rešuje.” Vse to pa se po besedah Škrinjarjeve odmika z neko nerazumno odločitvijo predsednika Državnega zbora RS, ki jo vidi kot maščevanje.
Zorčič na ravni KUL-a
“To je otročje. Gospod Zorčič je odšel očitno na nivo KUL-a. To pa mu v resnici, ne glede na to, da ni v koaliciji, nisem pripisovala. Zdel se mi je dejansko res gospod nad nivojem KUL-a. Sedaj pa me spravlja v dvome,” je poudarila poslanka Škrinjarjeva.
Delo do 22. ure ni odrejeno niti v poslovniku niti v zakonu
“Kje v Poslovniku Državnega zbora RS je zapisano, da mora seja delovnega telesa potekati le do 22. ure?” je v zvezi z odločitvijo predsednika državnega zbora kritično opozorila nekdanja poslanka SDS in državna sekretarka za področje zdravstva Jelka Godec. S tem je opozorila na dejstvo, da delo do 22. ure ni zapisano niti v zakonu niti v Poslovniku DZ. To je sicer pojasnil sam Zorčič, ko so poslanci opozicije konec prejšnjega meseca protestirali na račun dela odbora po 22. uri, ko je bila na mizi sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe. Povedal je namreč, da je 22. ura določenega z letnim programom dela državnega zbora za leto 2021, ki je bil sprejet na kolegiju. “To pa ni niti v poslovniku niti v nobenem zakonu.”
“Sem eden tistih, ki kot prvi zagovarja delo do 22. ure, razen če je nujno, da se nekaj sprejema ponoči. Prosim, da ne dramatizirate v tem smislu, da je sedaj vse neustavno in nezakonito, ker je odbor delal po 22. uri. Ni. Sem se pozanimal tudi pri strokovnih službah,” je nedolgo tega poudaril Zorčič. Več kot očitno torej je, da delo po 22. uri ni zakonito. Očitno pa imajo nekateri vatle enkrat takšne, drugič drugačne. Glede na neodraslo obnašanje poslancev opozicije je nedavno s tem med drugim poslal nekakšno sporočilo, da se mu zdi vpitje in tolčenje po mizah nekaj sprejemljivega, čeprav to ne bi smelo imeti mesta v hramu demokracije. Poslanci naj bi namreč predstavljali vzor.
