Piše: Ana Hrovat (Nova24tv)
“Po nekaterih podatkih je skoraj četrtina slovenskega življa zunaj Slovenije, mene preseneča, da ste bili župan obmejnega mesta z izredno dobrim sodelovanjem, pa v vašem programu ni niti besede o slovenskih zamejcih tukaj in po svetu, strankinem programu namreč, tako veliko skupino ljudi ste kar izpustili iz obravnave,” je presenečeno dejal poslanec SDS Jože Tankon med zaslišanjem kandidata za ministra za zamejce in Slovence po svetu Mateja Arčona.
Začela so se zaslišanja kandidatov za ministre 15. slovenske vlade, Matej Arčon, kandidat za ministra brez resorja, ki bo pristojen za odnose Slovenije s slovensko avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovence po svetu, je bil s pomočjo velike večine potrjen na pristojnem odboru, med zaslišanjem pa je odgovarjal tudi na vprašanja ostalih poslancev, med drugim tudi Danijela Krivca in Jožeta Tanka iz vrst SDS.
Danijel Krivec, ki tudi sam živi ob meji, je Arčona izzval predvsem s tem, kaj dejansko namerava narediti na področju perspektiv, da ne bi ostalo le na besedah, kot je razvidno iz njegovih prejšnjih funkcij. Vsi poudarki naj bi bili na pravih mestih, v ospredju pa mora tudi učenje slovenščine, saj se kaže tudi velika potreba po učenju slovenščine v ostalih balkanskih republikah, kjer so slovenska društva precej aktivna. Arčon se je seveda strinjal s tem, da je Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu zelo pomemben, soglašal pa je tudi s pomembnostjo slovenskega jezika in njegovim učenjem. Dejal, da bodo na tem področju tudi delali, pripravljen je na izzive.
Arčon meni, da dramski krožki in pevski zbori niso dovolj
Krivec je izpostavil tudi problematiko mladih, ki jo je Arčon poudaril predvsem v italijanskem zamejskem prostoru, saj jih je tam dejansko manj kot na avstrijski strani. Želel je izvedeti, ali bo uresničil še kakšno idejo za vzpostavitev programov, ki so v preteklosti omogočili, da so jih manjše vasi na italijanski strani s projekti tam zadržali in jih vključili v gospodarstvo. Arčon je dejal, da mora zadeve na terenu videti v živo in prisluhniti ljudem o njihovih željah in potrebah. Največji izziv se mu zdi predvsem vprašanje, kako mlade pritegniti v društva, “saj dramski krožki in pevski zbori niso več dovolj”. Arčon je omenjal tudi prenovo zakona, ob čemer je Krivca zanimalo, kaj točno to pomeni, kot drugo pa so ga zanimali manjši projekti in konkretni projekti za mlade.
Več kot četrtino slovenskega življa zunaj Slovenije bi bilo treba politično aktivirati
“Po nekaterih podatkih je skoraj četrtina slovenskega življa zunaj Slovenije, mene preseneča, da ste bili župan obmejnega mesta z izredno dobrim sodelovanjem, pa v vašem programu ni niti besede o slovenskih zamejcih tukaj in po svetu, strankinem programu namreč, tako veliko skupino ljudi ste kar izpustili iz obravnave,” je bil prvi komentar Jožeta Tanka, ob čemer je obnemel tudi Arčon. Tanko je izpostavil predvsem politično angažiranost zamejskega dela Slovencev, kar bi bilo lahko urejeno v prihodnosti v sami ustavi, če bi imeli ustavno večino. S tem se je Arčon strinjal, oba pa sta tudi menila, da bi bilo smiselno zagotoviti načelo paritete, torej, če ima italijanska skupnost predstavnika v našem parlamentu, bi moralo to enako veljati tudi za drugo stran, potrebno pa si je izboriti to, da so avtohtoni in da jim to pripada.
“Veliko se govori o mladih, slovenske skupnosti so zelo dobro organizirane in prežete z religijo, krščanstvom, slovenska Katoliška cerkev ima povsod dobro zastopanost, vse pa se odvija v slovenskem jeziku in opažam, da se sistematično izhaja iz tega sodelovanja,” zato je Tanka zanimalo, ali se bo to sodelovanje nadaljevalo. Arčon mu je pritrdil in dodal, da je že v preteklosti dobro sodeloval z vsemi okoliškimi župniki. Današnja nujna seja parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je bila prva seja te komisije v novem sklicu parlamenta.
