Piše: Sara Kovač (Nova24TV)
Golobova vlada je na seji v četrtek, 24. novembra, sprejela izhodišča za pripravo normativnih rešitev v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja covida-19. S tem so se zavzeli za vrnitev prav vseh plačanih glob in ustavitev tekočih prekrškovnih postopkov, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi. “Ali vlada z vračanjem glob iz covidnega časa daje signal, da predpisov ni treba spoštovati?” v zvezi s tem kritično izpostavlja poslanec stranke SDS Dejan Kaloh.
Poslanec Dejan Kaloh se je odločil, da na Vlado Republike Slovenije naslovi pisno poslansko vprašanje glede priprave normativnih rešitev v zvezi s prekrškovnimi postopki, ki so se vodili v času obvladovanja epidemije covida-19.
Golobova vlada je prejšnji teden sprejela tudi izhodišča za pripravo normativnih rešitev v zvezi s prekrškovnimi postopki, vodenih v času obvladovanja covida-19, in sicer:
- temeljno izhodišče normativne rešitve naj bo vrnitev vseh plačanih glob, stroškov prekrškovnega postopka in postopka prisilne izterjave;
- normativna rešitev naj določi, da se tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi, ustavijo, ustavijo se tudi postopki v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist, postopki izvrševanja nadomestnega zapora oziroma postopki prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka;
- zamejen naj bo obseg prekrškovnih zadev, ki se bodo naslovile z normativno rešitvijo;
- normativna rešitev naj bo pripravljena ločeno od sistemske ureditve prekrškovnega prava Republike Slovenije;
- postopek vračanja glob in stroškov postopka naj se vodi po uradni dolžnosti s sodelovanjem storilcev prekrškov le takrat, kadar je to nujno potrebno;
- v postopku za vračanje glob in stroškov postopka naj odločajo prekrškovni organi, ki so vodili relevantne prekrškovne postopke;
- naslovljene naj bodo tudi pravne posledice storitve relevantnih prekrškov;
- normativna rešitev naj naslovi obvezo, da se finančna sredstva za vračilo glob in stroškov, neposredno povezanih s prekrškovnimi postopki, zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, in določi pristojni državni organ, v okviru katerega se bodo zagotovila potrebna finančna sredstva.
Poslanec je v svojem poslanskem vprašanju izpostavil, da želi spomniti na vsebino 6. člena Zakona o javnih zbiranjih, ki določa, da je prepovedano organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa. Ravno tako se je dotaknil še 10. člena istega zakona, ki navaja, da mora organizator shod oziroma prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. “Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev, mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo,” je še dodal Kaloh.
Petkov protestnik Jaša Jenull (foto: STA).
Ni šlo za neorganizirane shode!
Sicer pa se ne sme pozabiti na vsebino 11. člena Zakona o javnih zbiranjih, ki pravi, da mora organizator shoda najmanj tri dni pred dogodkom prijaviti shod, organizator prireditve pa najmanj pet dni prej. Po Kalohovih besedah je šlo za organizirane shode, na kar nakazuje dejstvo, da se je nanje pozivalo prek družbenih omrežjih, ter da je bila pripravljena vsebina shoda, program in samo ozvočenje. “V pozivih na neprijavljene proteste se je oznanjalo, da so ulice njihove. Glede na to nikakor ne more iti za neorganizirane shode. Tudi v večinskih medijih so organizatorji protestov sporočali, da pozivajo na proteste,” je poudaril. Ob tem je spomnil še na primer fotografije, iz katere je jasno razvidno, kako se organizator neprijavljenih protestov dogovarja glede scenarija snemanja prispevka enega izmed neprijavljenih protestov.
Poslanec SDS Dejan Kaloh (Foto: Veronika Savnik).
V stranki SDS zagovarjajo pravico do zbiranja, katero bodo vedno branili. “Toda pri teh je šlo za neprijavljene organizirane shode, ki so bili tudi nasilni. Iz sporočila Vlade Republike Slovenije je tudi razvidno, da sta dodatno v izhodiščih izpostavljeni še dve odprti vprašanji, ki se odpirata pri pripravi predloga zakona, in sicer glede ocene finančnih posledic ter glede vprašanja, koliko relevantnih prekrškov so na podlagi obdolžilnih predlogov obravnavala sodišča,” je še kritično dodal.
Kaloh je tako v poslanskem vprašanju, naslovljenem na vlado, zastavil naslednjih pet vprašanj:
