Piše: Vida Kocjan
Poročilo o izrednem nadzoru nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Centru za varovanje in zaščito je v pomembnejših delih počrnjeno, s tem pa so zakrite pomembne informacije. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar obljublja reševanje zadev v centru menda s povsem nepotrebno reorganizacijo. S tem želijo prikriti, da so stanje “zakuhali” Golob, Poklukar in nezakonito imenovani generalni direktor policije Senad Jušić. Specializirana okrožna državna tožilka Mateja Gončin pa je ogrožena.
Specializirana okrožna državna tožilka Mateja Gončin je v decembrski oddaji Tarča na Televiziji Slovenija prekinila medijski molk in se odzvala na očitke iz poročila o izrednem pregledu dela Centra za varovanje in zaščito. Sporočila je, da so navedbe v poročilu neresnične, skrb vzbujajoče in poskus njene diskreditacije. Napovedala je nove postopke in kazenske ovadbe.
Tožilkina predvidevanja uresničena
Mateja Gončin, ki je tožilka v odmevnih primerih tudi proti članom t. i. Kavaškega klana, je policijo obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe tudi na njenem domu. Povedala je, da je minilo že štirinajst mesecev, odkar je vse odgovorne seznanila z nepravilnostmi, a da do Tarče niso naredili ničesar.
Pojasnila je, da je že januarja oziroma februarja 2024 v pisni komunikaciji z generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem ta scenarij predvidela in ga s tem tudi seznanila. “Prejela sem namreč konkretne informacije o tem, da vodstvo Centra za varnost in zaščito in vrh policije želita zadevo pomesti pod preprogo,” je dejala in dodala, da se je to s poročilom tudi zgodilo.
Diskreditacija tožilke
Spomnila je tudi, da so doslej v medijih razpravljali o strokovnih napakah in nepravilnostih, sedaj pa so se pojavila namigovanja o zaskrbljivih razmerjih med njo in varnostniki, zato se je odločila za osebni odziv. Kot je izpostavila, gre za očitno osebno diskreditacijo.
“Ne samo mene kot tožilke, ampak predvsem so ta namigovanja diskreditacija mene očitno kot ženske, ker namigujejo na nekaj, kar je nedostojno, kar bi lahko bilo tudi v končni fazi nedovoljeno, intimno,” je izpostavila. Za to pa v policijskem poročilu ni navedenega nobenega dokaza. “V nadaljevanju bo morala ta policija za te svoje trditve predložiti tudi dokaze,” je poudarila in v nasprotnem primeru napovedala nove prijave in kazenske ovadbe.
Gončinova vztraja tudi pri navedbah o nepravilnostih pri varovanju nje in drugih varovanih oseb ter odtekanju informacij, za kar ima, kot je zatrdila, tudi materialni dokaz, ki pa ga ne bo razglalila javnosti, ampak pristojnim. Kot je dodala, ima tudi dokaz, da jo je generalni direktor policije Senad Jušić vabil na večerjo.
“Se pa sprašujem, kaj pa naj bi drugega generalni direktor policije storil, ali naj bi priznal, da je dejansko najprej od mene pričakoval, da bom posredovala v zadevi Lindav, in me potem pač povabil na večerjo. Ali naj to kar prizna? V tem primeru ga razumem, da mu drugega, kot da to zanika, ni preostalo,” je dodala tožilka.
Enoinpolurni pogovor v poročilu ni niti omenjen
Nadzorniki v okviru direktorata ministrstva za notranje zadeve so pri pripravi poročila o izrednem nadzoru Centra za varovanje in zaščito opravili pogovor tudi z njo. “Eno uro in pol sem v prostorih odvetniške pisarne svojega pooblaščenca na zapisnik nizala kršitve vodstva Centra za varovanje in zaščito, ki jih danes nikjer ne vidim v tem poročilu. Veste, tako poročilo po moji oceni sodi v neki preživeti režim neke skupne države, kjer je najprej vse počrnjeno, po drugi strani pa za svoje ugotovitve ne ponudijo niti enega dokaza v nasprotju z mano, ki sem za vsako trditev ponudila materialne dokaze,” je dejala Gončinova.
Nekdo mora oditi
Tožilka ni želela ocenjevati, kdo bi moral odstopiti. Na vprašanje, kako bo lahko normalno delala po tistem, ko se je zoperstavila vodstvu policije in ministru, pa je odvrnila, da ne dela neposredno ne z generalnim direktorjem policije ne z notranjim ministrom. “Delam z usposobljenimi kriminalisti, vsak dan mi je v veselje delati z njimi. Delajo dobro, delamo z roko v roki in to bomo počeli še naprej,” je dejala. Poudarila je, da se bo še naprej “neomajno v prvih vrstah borila za pravno državo in izpostavljala nepravilnosti, kazniva dejanja” na eni strani Kavaškega klana, na drugi strani pa posameznikov v organih.
Vrh policije in ministrstva obtožen laganja
V dveh decembrskih oddajah Tarča na TV Slovenija so obravnavali nepravilnosti v delovanju dela policije in notranjega ministrstva, zlasti v povezavi z varovanjem specializirane okrožne državne tožilke Mateje Gončin. Obe oddaji sta izpostavili resne pomisleke o delovanju slovenskega pravosodnega sistema, političnih vplivov in varnosti pravosodnih funkcionarjev v času zdajšnje vlade.
Tožilka je obtožila vodstvo policije in ministrstva laganja, manipuliranja ter prikrojevanja nadzora in poročil. Izpostavila je tudi dogodke, ko ji je sledilo neznano vozilo na poti na veleposlaništvo BiH, ter primere, ko je ostala brez varovanja v ključnih trenutkih sestavljanja obtožnice.
V oddaji z naslovom V primežu policije pa so se osredotočili na delovanje kriminalnih združb in varnostne izzive, s katerimi se soočajo tožilci in sodniki v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju varovanja tožilke Mateje Gončin ter domnevnim nepravilnostim in političnim pritiskom znotraj policije. Razpravljali so tudi o varnostnikih notranjega ministra Boštjana Poklukarja in njihovih vlogah. Mateja Gončin je izrazila nezadovoljstvo z odzivom vodstva policije in ministrstva za notranje zadeve.
Navedla je, da je že v začetku leta 2023 v pisni komunikaciji z generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem opozorila na nepravilnosti in izrazila skrb, da želita vodstvo Centra za varovanje in zaščito ter vrh policije zadevo pomesti pod preprogo. Po njenih besedah se je to potrdilo s poročilom o notranjem nadzoru, ki pa je delno prikrito tudi za tožilko, in kot je navedla, ne razkriva vseh potrebnih informacij.
V poročilu so bili navedeni očitki o “skrb vzbujajočem razmerju” med tožilko in varnostniki ter “osebni navezanosti varnostnika na varovano osebo”. Gončinova je te namige zavrnila kot osebno diskreditacijo in izrazila pripravljenost predložiti materialne dokaze pristojnim organom, če bo treba.
Poklukarjev poskus pranja rok
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v odzivu zavrnil očitke o prikrivanju in poudaril, da je že 28. februarja 2024 odredil izredni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Centru za varovanje in zaščito. Ob tem je izpostavil, da večina slovenskih policistk in policistov dela zelo dobro, in napovedal reorganizacijo omenjenega centra do 1. aprila. Tega policiji ni nihče niti očital, očitki gredo na račun vodstva ministrstva, nezakonito imenovanega generalnega direktorja policije Senada Jušića in posebne enote za varovanje. Vodstvo te enote sta zamenjala prav Jušić in Poklukar ob nedvomnem soglasju Roberta Goloba, predsednika vlade.
Zdaj pa si Poklukar skuša roke oprati tako, da je odredil reorganizacijo centra, predsednik vlade Robert Golob pa je za stanje na centru obtožil kar nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Pri tem se sprenevedajo in pozabljajo, da je še pod prejšnjo vlado center vodil Bojan Oman, pod katerim se center ni zapletal v večje afere. Lindav ga je po prihodu na mesto v. d. generalnega direktorja policije pustil na položaju. Je pa Oman očitno motil Lindavovega naslednika Senada Jušića. Ta ga je namreč junija 2023 razrešil s položaja, na njegovo mesto pa za v. d. direktorja centra imenoval Tomaža Brezica. Julija 2024 pa je Jusić nato za polni mandat na mesto direktorja centra imenoval Franca Šešerka, ki je bil pred tem zaposlen v oddelku za preventivno-operativno varovanje in dežurstvo.
Jušić velja za izbranca Poklukarja in Goloba, zato je sporočilo Poklukarja, da je izdal usmeritve za reorganizacijo centra, navadno sprenevedanje. Za stanje, kakršno je v centru, so namreč odgovorni kadri, ki jih je nastavil njegov varovanec. Na slednje je opozorila tudi Poklukarjeva predhodnica Tatjana Bobnar, ki je odgovorne za delo policije pozvala, naj nehajo prelagati odgovornosti na druge.
Oglasil se je tudi nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj in opozoril, da je bila menjava Omana očitno nepremišljena. Golobovi pa gredo dalje po svoje in upajo, da bodo stvari pozabljene.
Izredni nadzor in poročilo
Poklukar je že 28. februarja 2024 odredil izredni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Centru za varovanje in zaščito. Nadzor je potekal v času od 4. marca do 5. aprila 2024, izvajala sta ga Simon Sihur (kot vodja nadzora) in Matjaž Povše (oba z direktorata za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve), je razvidno iz poročila, ki smo ga pridobili od ministrstva. V poročilu navajajo, da je nadzor opravljala “nadzorna skupina”, poimensko pa sta navedena le Sihur in Povše. Nadalje pišejo, da so v času nadzora med drugim preverjali in ocenili zakonitost in strokovnost opravljanja policijskih nalog na področju varovanja oseb in objektov. Nadzorna skupina pa je v nadzoru opravila pogovore z uslužbenci policije in drugimi osebami. Pri tem je večji del imen počrnjen. Poročilo na 68 straneh je nato še večkrat počrnjeno, tudi cele strani. Po oceni je zakrita približno polovica vsebine.
Na to je v Tarči opozorila tudi specializirana okrožna državna tožilka Mateja Gončin. Izrazila je tudi dvom o verodostojnosti poročila. Tolikšna količina počrnjene vsebine pa tudi po njenem mnenju onemogoča resen komentar. Ob tem je poudarila, da je izgubila zaupanje v policijo, saj so ji neposredno lagali.
