16.6 C
Ljubljana
nedelja, 8 septembra, 2024

Porazno poročanje medijev o aferi Trenta

Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si)

Sodni konstrukt Trenta se je včeraj na sodišču spremenil v parodijo, preden se je sploh začel. Zagovorniki soobtoženih so izpostavili, da so bili tako sodniki porotniki kot tudi predsednica sodišča netransparentno izbrani, in celo sum, da imata sodnika porotnika (leve) politične povezave. Tako na koncu sploh niso prišli do tega, da bi razpravljali o vsebini. Ta pa je povsem absurdna: tožilec Valenčič namreč Janši očita, da je nepremičnino (13 let po nakupu) prodal za več, kot jo je kupil. Tožilci pa lahko pri takšni fantazmi vztrajajo izključno zato, ker jih pokrivajo mediji. Včerajšnje poročanje medijev v zadevi je bilo zelo pomenljivo.

Analiza povzemanja slovenskih medijev namreč daje jasen vpogled v to, kako slovenski mediji z zelo jasno pristranskim poročanjem vzdržujejo “antijanša” sentiment v državi, kjer so skoraj vse medijske hiše življenjsko odvisne od sifoniranja davkoplačevalskega denarja, ki jim ga lahko omogočajo le leve vlade. Poglejmo, kako so o primeru poročali naši “depolitizirani” mediji.

RTV Slovenija se sklicuje na GURS in Klemenčiča, izjavo Janše močno poreže

RTV Slovenija poroča, da je “prvak slovenske demokratske stranke pred skoraj 20 leti zaslužil slabih 130.000 eur, posel pa je tako kot drugo Janševo premoženje leta 2012 pod drobnogled vzela protikorupcijska komisija Gorana Klemenčiča“. Pri tem kažejo slike porušenega poslopja, ki NE predstavlja stanja v naravi, kot je bilo ob prodaji. Prav tako ne povedo, da je bila nepremičnina kasneje prodana družbi IMOS za 146.000 evrov, kar je ključen podatek, ki naredi samo tožbo irelevantno.

Namesto tega RTV raje zavrti posnetek Klemenčičevega zaslišanja Janše iz leta 2012, kjer ga obtoži, da je v tej zadevi “zelo veliko zaslužil, ker ga je kupil za 350 tisoč nekdanjih tolarjev, prodal pa za 35 milijonov tolarjev”. Prispevek poudari, da ga je geodetska uprava (GURS) ocenila na 15.000 evrov in da je devetkratno preplačilo “bistvo kaznivega dejanja, ki ga tožilstvu očita Janša”, obtožencem pa zdaj grozi do osem let zapora. Prav tako povedo, da zadevi zdaj “grozi” zastaranje in namigujejo, da se bo to zgodilo zaradi procesnih zavlačevanj – kar seveda ni res, saj proces v primerjavi s podobnimi, čeprav manj politično obremenjenimi, ne traja nič dlje kot drugi podobni (do zdaj dve leti).

Se pravi, bolj je kot dejstvo, da je nepremičnino kupec, ki jo je kupil od Janše, prodal naprej za več denarja, pomembna politična komisija kasnejšega ministra, zaradi katerega davkoplačevalci plačujemo celo kazni, ker je kot minister tako brezobzirno lovil čarovnice v zadevi Bavčar. Vsi pa vemo, da so ocene GURS v zvezi z nepremičninami navadna znanstvena fantastika (včasih v dobro lastnika, včasih močno v škodo).

Prav tako je pomenljivo, da je depolitizirana javna televizija odvrtela ves posnetek izjave tožilca, medtem ko je Janšev zagovor pred kamerami odrezala in mu namenila le en (vmesni) stavek, ki sploh ne pove bistva.

24 ur o pravni telovadbi

Portal 24ur medijske hiše Pro Plus je poročal o “peturni pravni telovadbi”, po kateri bo vrhovno sodišče odločalo o izločitvi sodnikov porotnikov. Na tak način so želeli zagovornikom obtoženih podtakniti očitke, da zavlačujejo s postopki. Tisti, ki so bili v dvorani, bodo vedeli povedati, da ni šlo za nobeno pravno telovadbo, ampak za dejanja, ki jih je dolžan storiti vsak normalen zagovornik na sodišču: sodišče namreč ni znalo pojasniti, zakaj je preskočilo določene sodnike porotnike – tudi predsednica sodišča tega  ni obrazložila, čeprav se je izgovarjala na preobremenjenost izločenih porotnikov, a se ni bila sposobna spomniti imen in priimkov, čeprav je prav v njeni diskreciji, da se izloča sodnike porotnike.

Foto: zajem zaslona

Odvetniki ne bi opravili svojega dela, če ne bi izpostavili političnih povezav sodnikov porotnikov z levo politiko, saj lahko to odločilno vpliva na njihovo odločitev (spomnimo: v pravu ni pomembna le subjektivna odgovornost, ampak tudi videz objektivne odgovornosti – gre za enega izmed osnovnih pravnih postulatov). Če je eden od porotnikov v preteklosti kandidiral za SDS-u sovražno LDS (danes pa se tega “ne spomni”), je več kot legitimno, da ga zagovornik obtoženega o tem vpraša. Če se je pod sklep o imenovanju na delovno mesto druge porotnice podpisala današnja SD-jeva ministrica Andreja Katič, je to prav tako relevantno, kar se tiče načela videza objektivne nepristranskosti.

To ni nobeno zavlačevanje oz. “pravna telovadba”, kot se slikovito izražajo na 24ur.

Kako pa Pop TV predstavi širšo zgodbo postopka? Zelo asketsko, pravijo, da bo “podrobnosti iz obtožnice tožilstvo predstavilo, ko bo sodni proces stekel, za zdaj pa je jasno, da tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja in pomoč pri tem dejanju. To naj bi storili s tem, ko je gospodarska družba enemu od obtoženih podarila določen znesek, darilo pa naj bi prikrili s prodajno pogodbo za nepremičnino v Trenti. Pri tem naj bi bila družba oškodovana za okoli 100.000 evrov.”

Nobene omembe o tem, da gre za nepremičnino, ki je bila prodana 13 let po nakupu. Nobenega govora o tem, da se je nepremičnina prodala dalje za VEČ denarja, kot pa je zanjo iztržil Janša. Tožilska fikcija o “darilu” je na 24ur dobila status resnice, ki jo bo tožilstvo v procesu dokazalo. Od argumentov obrambe ne objavijo nič in se pretvarjajo, da so vse obrambne sile usmerjene v zavlačevanje, da do postopka sploh ne bi prišlo.

Žurnal24 o tem, da je Janša parcelo MASTNO prodal

Mastni naslov na Žurnalu24 pravi, da je Janša parcelo kupil za drobiž in jo mastno prodal.

Foto: zajem zaslona

Kot ostali večji mediji tudi Žurnal med vrsticami piše o manevrih obrambe, kot da gre za procesno zavlačevanje. V zvezi z vsebino pravijo, da je “nekdanji premier že daljnega leta 1992 za tedanjih 350.000 tolarjev oziroma 1460 evrov v Trenti ob reki Soči kupil 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče z ruševinami kmetije iz 19. stoletja, leta 2005 pa je parcelo za “kar” 31,4 milijona tolarjev (131.000 evrov) prodal podjetju Eurogradnje, ta pa dva meseca kasneje Imosu za 146.000 evrov. Ob tem je Janša istega leta od Imosa kupil trisobno stanovanje v Ljubljani za 236.100 evrov, pri čemer naj bi mu kako prav prišlo 100 tisočakov preplačila za zemljišče v Trenti.”

Pri tem navajajo še, da ko je šel Imos v stečaj, je sodna cenilka njegovo vrednost ocenila na vsega slabih 18.000 evrov, na dražbi pa so jo kljub temu prodali za 127.500 evrov, kar naj bi tožilstvo uporabilo kot dokaz, da je bila cena prenapihnjena.

Se pravi, tudi Žurnal le povzema zaključke tožilstva, ki je leta iskalo razlog za obtožnico, pri čemer pa ne omenjajo, kar že ves čas trdi obramba: da je bila nepremičnina po takratnih tržnih cenah prodaje še relativno poceni, danes lahko o takšnih cenah seveda le sanjamo. Kot drugi mediji se jasno izogibajo najpomembnejšemu delu celotne zadeve: da nepremičnina ni bila preplačana, kar hkrati pomeni, da ni šlo za nobeno “darilo”, prav tako pa ne omenjajo, da med nakupom stanovanja za 236.100 evrov in prodajo nepremičnine ni nobene povezave, saj gre za dva ločena pravna posla (konstrukt zarote in povezanih poslov je pravna fikcija).

 

Modus operandi, ki razkriva jedro slovenske “antijanša” histerije

RTV Slovenija je javni medij. 24ur (oz. Pro Plus) je največji komercialni medij. Žurnal24 je zasebni medij. Nobeden od njih ni Odlazkov portal Necenzurirano – z njimi se seveda nima smisla ukvarjati že zaradi jasnih povezav s trenutno oblastjo in Gibanjem Svoboda. Za Necenzurirano je povsem jasno, da bodo pisali o Janševem “čudežnem” poslu in zamolčali, da je bilo takšnih “čudežnih” poslov ob istem času cel kup in da se čudeži dogajajo tudi danes prav vsak dan – poznamo jih pod imenom inflacija nepremičnin, glavni krivec zanjo pa je prestroga regulacija gradenj.

A Necezurirano je margina, podobno kot Mladina. Ljudje si mnenje ustvarjajo na podlagi poročil večinskih medijev, kot sta RTV in ProPlus, pa tudi širših novičarskih medijev, kot je Žurnal24, ki ga ljudje berejo iz nepolitičnih razlogov. Verjeli bodo, ko bodo brali in poslušali, da je Janša nepremičnino prodal za devetkrat več, kot jo je kupil. Pri tem jih dejansko stanje, ki ga mediji skrbno skrivajo, sploh ne bo zanimalo. V Sloveniji so zgodbe tipa “okoristil se je …” že dovolj za javni pogrom.

Videti je, da je celotna slovenska medijska scena naravno sprogramirana tako, da mora demonizirati predsednika desne politike. Danes je to Janez Janša, a tudi v preteklosti so se podobne krivice dogajale pomembnim desnim politikom – spomnimo, kako so mediji mrcvarili Jožeta Pučnika in Andreja Bajuka. Še več – tudi, ko si je kdo sploh drznil sodelovati z desnimi strankami v koaliciji, je v medijih dobil pečat odpadnika. Spomnimo, kako je Eugenija Carl na Hrvaškem iskala diplomo Desusovega Branka Simonoviča in namigovala, da je sploh nima (ko je dokazal, da jo ima, se mu ni opravičila). Spomnimo, kako je bil Zdravko Počivalšek v medijih praktično ožigosan za kriminalca.

Morda niti ne gre za borbo proti enemu človeku. “Antijanša” histerija je posledica tega, da so slovenski novinarji serijsko prehajali skozi možganoreznico neomarksističnih novinarjev in na drugi strani prišli ven kot končni produkt, ki zagovarja etatizem in veliko državo – nasprotje tega, kar predstavlja desna politika.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine