Piše: Valentin Dušan
Volitve v državni zbor marca 2026 so bile izjemno tesne, a hkrati presenetljivo neusmiljene do številnih političnih imen, ki so v preteklih letih krojila slovensko politiko.
Čeprav so stranke, ki jim pripadajo, pogosto dosegle solidne ali celo zelo dobre rezultate, so mnogi posamezniki ostali brez osebnega mandata. Prav ta razkorak med strankarskim uspehom in osebnim porazom je postal ena ključnih zgodb letošnjih volitev.
Urška Klakočar Zupančič – simbolni poraz predsednice DZ
Eden najbolj odmevnih osebnih porazov je nedvomno izpad Urške Klakočar Zupančič, predsednice državnega zbora in ene najprepoznavnejših figur Gibanja Svoboda. V okraju Ljubljana Center, kjer je veljala za izrazito favoritinjo, ji ni uspelo zbrati dovolj glasov za ponovni vstop v parlament. Njen izpad je simboličen udarec za Gibanje Svoboda, ki je sicer ostalo relativni zmagovalec volitev, a z občutno manjšim številom mandatov kot leta 2022. Klakočar Zupančičeva je po neuradnih informacijah celo razmišljala o umiku iz aktivne politike, kar dodatno poudarja težo njenega osebnega poraza.
Anže Logar – predsednik stranke brez mandata
Če je bil poraz Klakočar Zupančičeve simboličen, je poraz Anžeta Logarja politično še bolj boleč. Kot predsednik stranke Demokrati je v kampanji napovedoval ambiciozne cilje, a stranka je osvojila le šest mandatov – bistveno manj, kot je Logar javno pričakoval. Največji udarec pa je dejstvo, da Logar sam ni bil izvoljen. Za voditelja nove stranke, ki je želela postati osrednja sila desnosredinskega prostora, je to izjemno neugoden položaj. Mediji so ga zato označili za enega največjih osebnih poražencev volitev.
Eva Irgl – nekdanja poslanka brez povratka
Eva Irgl, dolgoletna poslanka SDS in podpredsednica Logarjevih Demokratov, prav tako ni uspela osvojiti mandata. Čeprav je veljala za eno najbolj prepoznavnih poslank prejšnjih sklicev, ji prehod v novo stranko ni prinesel želenega rezultata. Njen izpad dodatno slabi kadrovsko jedro Demokratov. V vlogi poslanke SDS je bila dvajset let, iz parlamenta pa zdaj odhaja kot poraženka.
Prestopniki, ki so ostali pred vrati DZ
Volitve 2026 so bile neusmiljene do političnih prestopnikov – tistih, ki so v zadnjih letih menjali stranke ali politične tabore. Volivci so očitno kaznovali politično nestanovitnost.
Matej Tašner Vatovec (SD, prej Levica): Nekdanji vidni član Levice, ki je prestopil v SD, ni prepričal volivcev. Čeprav je SD osvojila šest mandatov, Vatovec ni bil med izvoljenimi.
Mojca Šetinc Pašek (SD, prej Svoboda): Novinarka in nekdanja poslanka Gibanja Svoboda, ki je prestopila v SD, prav tako ni uspela. Njen politični kapital, ki ga je imela ob vstopu v parlament leta 2022, se je očitno izčrpal.
Jonas Žnidaršič (SD): Eden najbolj prepoznavnih poslancev SD, znan po svojem medijskem ozadju, je prav tako ostal brez mandata. To je za SD dodatna izguba, saj je stranka izgubila več izkušenih poslancev.
Dejan Kaloh (SDS, nato Suvereni): Nekdanji predsednik mariborskega mestnega odbora SDS se je že sredi poslanskega mandata odločil za samostojno pot, nato pa je kandidiral na listi Erjavčeve stranke. Zanj to pomeni konec politične kariere.
Miha Kordiš (Levica, nato Mi, socialisti): Prepoznavni levičarski poslanec, ki so ga izključili iz Levice, s svojo novo stranko ni uspel ogroziti primata svoje prejšnje stranke.
Ministri brez zaupanja volivcev
Posebej zanimiv vidik letošnjih volitev je dejstvo, da so številni ministri aktualne vlade ostali brez osebnega mandata – kar kaže na nezadovoljstvo volivcev z delom vlade, kljub temu da je Gibanje Svoboda ostalo najmočnejša stranka.
Ksenija Klampfer (Gibanje Svoboda): Ministrica, ki je vodila resor dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti, ni prejela dovolj glasov za vstop v DZ.
Valentina Prevolnik Rupel (Gibanje Svoboda): Ministrica za zdravje, ki je vodila enega najzahtevnejših resorjev, prav tako ni bila izvoljena. Glede na izzive v zdravstvu njen izpad ni presenetljiv.
Boštjan Poklukar (Gibanje Svoboda): Nekdanji notranji minister, ki je bil v preteklosti že deležen kritik zaradi varnostnih vprašanj, ni uspel prepričati volivcev.
Tanja Fajon (SD): Morda največje presenečenje med ministri je izpad Tanje Fajon, zunanje ministrice in nekdanje predsednice SD. Čeprav je bila ena najvidnejših političark v državi, ji tokrat ni uspelo osvojiti mandata. To je za SD velik simbolni udarec.
Jure Leben (Gibanje Svoboda): Jure Leben, ki je bil v preteklosti minister za okolje in prostor ter eden od obrazov zelenih politik, prav tako ni bil izvoljen. Čeprav je bil nekoč med najbolj priljubljenimi politiki, mu tokrat volivci niso namenili dovolj podpore.
Simon Maljevac (Levica): Minister za solidarno prihodnost, ki se je kitil s svojo stanovanjsko politiko, prav tako ni bil izvoljen, čeprav je celo soustanovitelj Inštituta 8. marec.
Kaj nam povedo ti osebni porazi?
Osebni porazi številnih političnih imen kažejo na več pomembnih trendov:
- Volivci so kaznovali politično nestanovitnost. Prestopniki so bili med največjimi poraženci.
- Ministrska funkcija ni več garancija za mandat. Volivci so očitno ocenjevali delo ministrov strožje kot v preteklosti.
- Prepoznavnost ni dovolj. Tudi najbolj izpostavljeni obrazi niso bili imuni proti nezadovoljstvu volivcev.
- Strankarski uspeh ne pomeni osebnega uspeha. Gibanje Svoboda je zmagalo, a izgubilo več ključnih imen.
Vsake volitve pomenijo kadrovske premike
Volitve 2026 so prinesle dramatične osebne pretrese v slovenski politiki. Čeprav je parlament sestavljen iz sedmih strank, je v ozadju veliko osebnih zgodb o padcih, razočaranjih in političnih koncih. Največji poraženci niso stranke, temveč posamezniki, ki so v preteklih letih krojili politični prostor, a jim tokrat volivci niso podelili novega zaupanja.
