Piše: Maruša Opeka
V Ustavi RS je bilo na podlagi ideje Franceta Bučarja sprva zapisano, da se občine lahko prostovoljno povezujejo v pokrajine. Ker se je tak ustavni koncept pokrajin izkazal za neizvedljivega, se je leta 2006 ustava v tem delu spremenila tako, da se pokrajine ustanovijo z zakonom.
Od takrat proces regionalizacije Slovenije še vedno ni končan, čeprav je po oceni strokovnjakov, ki so pripravljali pokrajinsko zakonodajo, nujen tako z vidika raznolikosti Slovenije kot zaradi obstoja močne zavesti o skupni pripadnosti na regionalni ravni, kar se je že izkazalo pri oblikovanju predlogov teritorijev pokrajin.
Vmesna stopnja
Že na drugi seji, ki je potekala sredi maja, je predsednik Državnega sveta RS in vodja delovne skupine Marko Lotrič pojasnil, da se je aprila srečal z vodji poslanskih skupin ter italijansko in madžarsko narodno skupnostjo v državnem zboru. Po pogovorih glede pokrajinske zakonodaje je bilo jasno, da ni večjega nasprotovanja regionalizaciji, vendar je njihova podpora odvisna predvsem od določitve pristojnosti in nalog prihodnjih pokrajin ter načina njihovega financiranja. V poslanskih skupinah naj bi po Lotričevih besedah pozdravili potezo državnega sveta, ki se je odločil za umik pokrajinske zakonodaje, kakršno je vložil državni svet preteklega mandata. Na ta način naj bi na novo poiskali konsenz med vsemi deležniki. Član strokovne skupine državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje Gorazd Trpin je na tej seji delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje izpostavil, da pokrajine potrebujemo kot vmesno stopnjo upravljanja med državo in občinami, ki bi izvajale temeljne funkcije upravnega sistema (odločanje, izvrševanje in nadzor) na regionalni ravni. Našo državo pa čaka še reforma teritorialnega sistema državne uprave (upravnih enot), zato bi bilo najbolje, če bi ju izvajali skupaj. Glede na to, da proces oblikovanja pokrajin traja že vse od osamosvojitve, pa po Trpinovi oceni ne smemo biti neučakani. Ključnega pomena je, da se proces ne ustavi. »Pri tem se moramo zavedati, da za celostno vzpostavitev pokrajin ne zadošča le sprejetje enega akta, ampak bo njihove pristojnosti treba urediti s področno zakonodajo in jim s tem dati vsebino,« je opozoril Trpin in hkrati poudaril, da se bo treba v nekem trenutku odločiti in se s sprejetjem pokrajinske zakonodaje zavzeti za izvedbo tega procesa.
Ni politične volje
Člani delovne skupine državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje so na omenjeni drugi seji sprejeli tudi nekaj sklepov. Ugotavljajo namreč, da ustanovitvi pokrajin politične stranke v tem trenutku ne dajejo prioritete in vnovična vložitev pokrajinske zakonodaje v zakonodajni postopek v kratkem ni primerna, saj ni realne možnosti, da bi dobila podporo vlade in državnega zbora, kar je ključnega pomena. »Rok za vložitev pokrajinske zakonodaje v zakonodajni postopek bi bilo primerno zamakniti proti koncu tega mandata državnega sveta oziroma na konec mandata aktualne vlade (predvidoma leta 2025) ali v mandat naslednje vlade, pri čemer je treba voditi aktivnosti tako, da bo pokrajinska zakonodaja dejansko vložena v času aktualnega mandata državnega sveta,« so zapisali v poročilu. Pri tem ugotavljajo, da se politične stranke osredotočajo predvsem na število pokrajin namesto na vsebino. Čeprav političnega konsenza o tem še ni, pa si mora državni svet prizadevati, da proces ne zamre. Vzporedno z aktivnostmi državnega sveta naj bi ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo začelo pripravljati novelo zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki naj bi bila vložena v zakonodajni postopek na začetku leta 2024 in v katero bi predvidoma vključili tudi zakonske rešitve, ki bi omogočile izvedbo pilotne pokrajine. »Predvideno je, da bi pilotno pokrajino izvedli na ravni Gorenjske regije, ker ima prepoznano ime, regijsko središče v Kranju ter predstavlja teritorialno zaokroženo enoto. Projekt pilotne pokrajine, ki je bil neformalno predstavljen štirim županom gorenjskih občin – ti so ga zelo dobro sprejeli –, temelji na obstoječi upravni strukturi na ravni dvanajstih razvojnih regij. S tem projektom se ne odpira vprašanja števila pokrajin, ampak se izpostavljajo naloge, ki bi jih izvajali na pokrajinski ravni,« je zapisano v poročilu.
Pričakujejo stališča
Tretja seja delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje je potekala 22. junija 2023. Člani so se seznanili s stališči ministrstev, predstavnikov reprezentativnih združenj občin in strokovne skupine, ki je pripravljala sveženj pokrajinske zakonodaje v prejšnjem mandatu. Začrtali pa so tudi nadaljnji potek dela. Ministrstvo za javno upravo sta zastopala vodja sektorja za lokalno samoupravo Roman Lavtar in sekretar v kabinetu ministrice Sanje Ajanović Hovnik Brane Golubović, ministrstvo za finance sta zastopala namestnica generalne direktorice direktorata za proračun Miranda Groff Ferjančič in Kristjan Dolinšek iz sektorja za sistem financiranja lokalnih skupnosti, stališče ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je predstavila vodja sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja Metka Šošterič. Tretje seje delovne skupine so se udeležili tudi predstavniki vseh treh reprezentativnih združenj občin – Združenja občin Slovenije (ZOS), Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) in Skupnosti občin Slovenije (SOS). Na seji pa sta bila tudi vodja strokovne skupine, ki je pripravljala sveženj pokrajinske zakonodaje, Boštjan Brezovnik in član strokovne skupine Gorazd Trpin. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma povzel dosedanje delo delovne skupine in pozval predstavnike ministrstev, da predstavijo stališče do projekta pilotne pokrajine. Po predstavitvi stališč ministrstev, predstavnikov združenj občin in strokovne skupine so se člani delovne skupine strinjali, da je za nadaljnje delo nujno treba pridobiti jasno stališče vlade glede izvedbe projekta pilotne pokrajine.
