Piše: Vida Kocjan
Slovenija je na začetku vstopa v recesijo, vlada Roberta Goloba pa zapravlja kot za stavo in državo zadolžuje do onemoglosti. Pri tem se koalicija ne ozira na nujnost upoštevanja fiskalnega pravila, kar pomeni znižanje deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu.
Zadnji podatki kažejo, da je slovenski realni bruto domači proizvod (BDP) v prvem letošnjem četrtletju nazadoval. Rast investicij se je umirila, nižja sta tako uvoz kot izvoz. V prvem četrtletju letos se je izvoz zmanjšal za 0,6 odstotka, pri storitvah celo za 7,1 odstotka. Uvoz je bil manjši za 0,9 odstotka, od tega pri blagu za 0,1 in pri storitvah za 4,8 odstotka. Število stečajev se povečuje na vseh ravneh, najizraziteje pa v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.
Večja sta rast državne potrošnje in rast zaposlenosti v sektorju država (javna uprava). Dolg države se povečuje, konec marca 2024 je znašal že 41,6 milijarde evrov in je bil 1,754 milijarde evrov višji kot ob koncu leta 2023 ter skoraj štiri milijarde višji kot ob koncu leta 2022.
Investicij čedalje manj
Umirja se rast investicijske aktivnosti, tudi v gradbeništvu, medletno so nižje tudi investicije v opremo in stroje. S Statističnega urada RS (Surs) pa so sporočili, da so najizrazitejše umirjanje rasti zaznali pri investicijah v gradbene objekte.
Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v marcu za 7,4 odstotka nižja od vrednosti del, opravljenih februarja, in za 8,6 odstotka nižja od vrednosti del, opravljenih marca lani.
Zmanjšuje se število prostih delovnih mest
Število prostih delovnih mest se je zadnja štiri četrtletja stalno zmanjševalo. V 1. četrtletju letos je bilo skupno razpisanih nekaj manj kot 20.500 prostih delovnih mest ali 1,7 odstotka manj kot četrtletje prej. To je bilo četrto zaporedno zmanjšanje števila prostih delovnih mest. Povpraševanje po novi delovni sili je na ravni države sicer ostalo veliko, a je bilo število prostih delovnih mest na najnižji ravni v zadnjih treh letih.
Medletna primerjava – to je 1. četrtletja 2024 z istim četrtletjem leto prej − pa na skupni ravni vseh dejavnosti izkazuje manjše povpraševanje po novi delovni sili, saj je bilo prostih delovnih mest tokrat za 15,2 odstotka (skoraj 3.700) manj. Njihovo število se je zmanjšalo na 12 področjih dejavnosti in povečalo na šestih. Medletna rast je bila z 253 prostimi delovnimi mesti več najizrazitejša v področju dejavnosti promet in skladiščenje, sledilo je zdravstvo z 220 prostimi delovnimi mesti več.
Manj zasedenih delovnih mest
V prvem četrtletju 2024 je bilo zasedenih 808 tisoč delovnih mest, 82 odstotkov jih je bilo pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je tokrat zmanjšalo, bilo jih je za 0,3 odstotka ali 2.550 manj kot v prejšnjem četrtletju. Najizraziteje je upadlo v predelovalnih dejavnostih (1.300 manj) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (skoraj 570 manj). V primerjavi z lanskim 1. četrtletjem se je število zasedenih delovnih mest sicer povečalo, vendar le za okoli 500 (ali 0,1 odstotka).
Struktura po področjih dejavnosti pokaže, da je bila četrtina vseh zasedenih delovnih mest razvrščena v predelovalnih dejavnostih, 13 odstotkov jih je bilo v trgovini in skoraj desetina v področju izobraževanja. Sledili sta področji zdravstvo in gradbeništvo, vsako z nekaj več kot 8 odstotka vseh zasedenih delovnih mest.
Državna potrošnja izrazito višja
Takšni so zadnje objavljeni makroekonomski kazalniki. BDP se znižuje, za zdaj nas rešuje potrošnja gospodinjstev. Ta je bila v prvem četrtletju medletno večja za manj kot odstotek (0,9 odstotka), navaja Umar, gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila (za 5,1 odstotka medletno). Na visoko rast že ob koncu lanskega leta je vplivala predvsem odprava posledic po poletnih poplavah, v začetku letošnjega leta pa je bila rast povezana predvsem s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (ta je odslej javni vir), kar je povečalo javne izdatke za zdravila ter blago in storitve v zdravstvu. Nekoliko se je okrepila tudi rast zaposlenosti v sektorju država in s tem višja masa plač v širši javni upravi.
Slabi obeti
Skrb vzbujajoče je tudi, da je bila medčetrtletna rast BDP v Sloveniji nižja kot v državah članicah EU. Maja Bednaš, direktorica vladnega urada za analize in razvoj (Umar), je ob vseh navedenih kazalnikih prejšnji teden razkrila, da na izvoz vplivata nizka rast tujega povpraševanja in po oceni Umarja tudi oslabljena stroškovno-cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov. Nižji je izvoz storitev. Medletno je precej nižja tudi menjava transportnih storitev, ki je neposredno povezana z mednarodno blagovno menjavo. Vse to niso dobri obeti. Hkrati obstajajo visoka tveganja, povezana z morebitno zaostritvijo konflikta na Bližnjem vzhodu in vojne v Ukrajini. To bi povečalo negotovost, kar bi lahko vplivalo na gospodarsko aktivnost, privedlo do novih ponudbenih šokov in višjih cen energentov, transportnih stroškov ter hrane in bi posledično vplivalo na odločitve glede obrestnih mer.
Upočasnitev približevanja razvitosti EU
Umarjevo Poročilo o razvoju 2024 nadalje kaže upočasnitev približevanja Slovenije gospodarski razvitosti EU. Opozarjajo, da bo glede na nova fiskalna pravila vzdržno zniževanje primanjkljaja zahtevalo s prednostnimi nalogami podprto načrtovanje. Razvoj človeških virov za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev ter zeleno in pametno preobrazbo je prepočasen, dodajajo, ob velikem pomanjkanju delovne sile pa je dostop do kakovostnih zaposlitev za nekatere prebivalce še vedno težava.
Povečani stopnji tveganja revščine in neenakosti
V letih 2022 in 2023 sta se povečali stopnji tveganja revščine in neenakosti. Pred vedno večjimi izzivi pa sta dostopnost zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe. Pregled preteklih gibanj in razvojnih izzivov tudi pokaže, da so med ključnimi področji razvojne politike, ki jih je treba prednostno umestiti tudi v javnofinančni okvir, pospešitev rasti produktivnosti in prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, spremembe v sistemih socialne zaščite (zdravstvo in pokojninski sistem) ter izboljšanje strateškega upravljanja javnih institucij. Glede na omejenost javnofinančnih virov bo doseganje ciljev na številnih področjih treba kombinirati tudi z vključevanjem zasebnih virov, dodajajo v Umarju.
Zadolžujejo nas kot nori
Ob vsem tem je škandalozno za čas vladajoče koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, da narašča zadolževanje. Po podatkih ministrstva za finance se je dolg Republike Slovenije s 37,8 milijarde evrov ob koncu marca 2022 v dveh letih, v času zdajšnje koalicije torej, povečal za 3,8 milijarde evrov ali za dobrih 10 odstotkov. Vse to v času, ko se država niti ni soočala z bistveno povečano krizo, sploh pa ne s krizo, kakršni smo bili priča pred tem, ko je šlo za največjo zdravstveno krizo v zgodovini države, epidemijo covida.
Fiskalna pravila
Vse to nas bo močno udarilo z vnovično uvedbo fiskalnih pravil. V EU so bila namreč konec aprila potrjena prenovljena javnofinančna pravila, ki se bodo začela uporabljati prihodnje leto. Države članice morajo do 20. septembra 2024 pripraviti srednjeročne načrte fiskalne politike, v katerih bodo morale opredeliti svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije. Vlade, tudi slovenska, ukrepe pripravljajo prek proračunov za leti 2025 in 2026.
Finančni minister Klemen Boštjančič je v začetku maja dejal, da je vlada prvo proračunsko sejo opravila in tako začela proces priprave proračunov za letih 2025 in 2026. Proračunska seja je predvidena v začetku julija, vlada pa bo proračunske dokumente potrjevala septembra, po počitnicah.
Glede na aprila sprejeti fiskalni okvir v okviru EU, ki opredeljuje javnofinančno porabo za prihodnje triletno obdobje, lahko proračunski odhodki v letih 2025 in 2026 znašajo približno 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj je lahko največ tri odstotke BDP, zadolženost države pa 60 odstotkov BDP. Ob teh merilih slovenska vlada v letu 2025 načrtuje javnofinančni primanjkljaj pri 2,7 odstotka BDP. Slednje pa je več kot v letu 2023, ko je bil načrtovani primanjkljaj 2,5-odstoten. Za leto 2026 je primanjkljaj določen pri 2,5 odstotka BDP, za leto 2027 pa pri 1,9 odstotka BDP, kažejo napovedi.
Najvišji obseg izdatkov sektorja država je z odlokom določen v višini 33,85 milijarde evrov za leto 2025, 35,10 milijarde evrov za leto 2026 in 35,65 milijarde evrov za leto 2027. Letos naj bi se ta številka ustavila pri 32,16 milijarde evrov. Iz navedenega je razvidno, da vladajoča koalicija načrtuje letno zvišanje izdatkov sektorja države. Z 32,16 milijarde evrov v letu 2024 na 35,65 milijarde evrov v letu 2027. Povečanje je za okoli desetino, kar ni dober obet.
O prihodkih v prihodnjih letih finančni minister Boštjančič ni govoril, s tem sta namreč povezana javnofinančni primanjkljaj in zadolževanje države. Slednje je razumljivo, saj je država v predvolilnem času za volitve v evropski parlament. So pa do ocene proračunskih dokumentov do leta 2027 kritični v Fiskalnem svetu, ki ga vodi dr. Davorin Kračun.
Kritični v Fiskalnem svetu
V Fiskalnem svetu so pojasnili, naj bi se primanjkljaj sektorja država brez upoštevanja interventnih ukrepov po letošnjem povečanju na okoli dva odstotka BDP do leta 2027 ohranjal na podobni ravni, in to kljub napovedanim stabilnim in z vidika javnofinančnih prihodkov razmeroma ugodnim makroekonomskim razmeram. Ohranjanje primanjkljaja v naslednjih treh letih naj bi v večji meri izhajalo iz visoke ravni tekoče porabe kot posledice sprejetih diskrecijskih ukrepov v preteklih letih.
»Fiskalna politika je letos naravnana izrazito ekspanzivno in tudi ni skladna z lanskim priporočilom Sveta EU. Ocenjevanje naravnanosti fiskalne politike na podlagi predloženih dokumentov je v prihodnjih treh letih ob številnih tveganjih negotovo,« so zapisali v Fiskalnem svetu. Ocenjujejo tudi, da projekcije (napovedi) ne zadoščajo ta čas ocenjeni predvideni dovoljeni poti v novem sistemu upravljanja v EU. To bo Svet EU sicer dokončno določil jeseni. »Poleg tega analiza nakazuje nevzdržnost dolga na dolgi rok. S strani vlade navedena prehodna narava proračunskih dokumentov ne upravičuje njihovih pomanjkljivosti. Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos predstavljala velik izziv,« so še zapisali v Fiskalnem svetu.
