Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
“Slovenija izgublja v tovrstnih bitkah, kot da gre v politiki samo za to, kdo bo vodil policijo, kdo bo vodil vlado, ne pogovarjamo pa se o tem, KAJ kdo dela in vleče kakšne poteze,” je dejal nekdanji predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič na državni televiziji, kjer sta skupaj z novinarjem Bojanom Požarjem vsak s svojega zornega kota komentirala aktualne politične dogodke v Sloveniji.
Uvodoma je voditelj Igor Pirkovič obema gostoma ponovil izjavo Roberta Goloba, ki jo je izrekel na javni tribuni: “To ni desnica, to je fašizem, nagnali jih bomo!”, ki bi lahko bila predmet hujše obsodbe glede na to, kako huda obsodba je nekoga označiti za fašista. Oba politična poznavalca, tako Igor Lukšič kot Bojan Požar, sta se strinjala, da je ta vrsta retorike danes nujno potrebna za vsakega, ki vstopa v levo sredino, saj bo moral po Lukšičevih besedah “vsak najprej povedati, da je proti Janši, ampak to je premalo, povedati bo moral tudi, da je Janša fašist”. Požar je ob tem dodal tudi morebitno načrtovanje kretenj, ki jih je uporabil Golob pri tej izjavi, saj so primerljive s kretnjami Musollinija in po njegovem mnenju ravno zaradi teh kretenj njegova izjava ni doživela tako hude obsodbe. Golob se sicer še ni zagotovo izjasnil glede svojega nastopa na volitvah, zato tudi ni znan delež njegove podpore, se pa na volitvah lahko zgodijo različni scenariji; odvisno je predvsem od tega, kako daleč bo kdo šel v to tekmo proti Janezu Janši in kako jo bodo volivci sprejeli.
Antijanšistična kampanja lahko eskalira
Glede na dosedanje informacije iz različnih medijev Požar sklepa, da kar obsežen del tranzicijske levice stavi na Goloba ali celo na dvojec Golob-Tanja Fajon, prav tako pa predstavlja grožnjo tudi Socialnim demokratom. Medtem ko se je na prejšnjih volitvah govorilo samo o tem, kdo je za Janšo in kdo ne, bi lahko prišlo do še večje radikalizacije, če bi zadeva eskalirala v tej “antijanšistični kampanji”. Zdi se mu tudi, da obstaja še neka informacija, saj se kljub medijskemu pompu koalicija KUL ne zdi samozavestna glede svoje zmage. Veliko vlogo zna odigrati tudi izbor mandatarskega kandidata v stranki Povežimo Slovenijo, saj se zna s tem zgoditi konkreten premik volilnega telesa v sredino.
Zanimivo je dejstvo, da se “v anketah, kjer se merijo politiki, znajde nekdo, ki sploh ni politik”, je dejal Požar o anketah, ki so vključevale tudi rezultate podpore Robertu Golobu. Igorja Pirkoviča je zanimalo, ali gre za vrsto manipulacije oziroma navijanje. Lukšič je menil, da je to “politični boj z vsemi sredstvi”, znana zadeva slovenski javnosti, saj se je podobno zgodilo leta 2013, ko so Mira Cerarja lansirali v medije, nastopal pa je ob predsednikih strank – kar Požar komentira kot “absurd”, saj je to isto, kot če bi med športniki nastopal nekdo, ki ni športnik”, hkrati pa doda, da bo največji spopad potekal med strankami na levici, saj ena mora biti “glavna”, po zadnjih podatkih trenutno najbolj kaže LMŠ in SAB, vendar vsak novi akter lahko spremeni rezultat.
Bratuškova grozi medijem
Medtem SAB medijsko bombardira s svojo “odštevalno” kampanjo in grozi z utišanjem določenih medijev, med njimi tudi Požareporta. Njegov lastnik je tudi eden od gostov, ki njene grožnje ne jemlje resno. To je utemeljil s tem, da je Alenka Bratušek zamenjala pet strank v vseh teh letih, ko je on na enem mestu, kjer bo tudi ostal, prav tako pa dvomi v uspešnost njene kampanje glede na to, da se je njena podpora po zadnji izvedeni anketi prepolovila. “Ali je to posledica kampanje, ne vem, je pa za kampanjo pomembno, da je opažena,” je še dejal Bojan Požar. Ker so mediji eden glavnih akterjev tudi v politiki, si po Lukšičevih besedah vsak želi imeti vpliv nanje, predvsem gre tu za strateško potezo, vendar ključno vlogo odigra lastništvo, “mediji imajo svojo logiko, mislim, da politika preveč stavi nanjo”. O samem vplivu na medije Požar trdi, da je vpliv vlade možen na STA in državno televizijo, ne drži pa to za vse ostale zasebne medije, se je pa po njegovih besedah na STA pred zamenjavo direktorja nekaj sumljivega dogajalo glede na to, da je bilo poslovanje z novim direktorjem veliko lažje oziroma sploh možno.
Masleša bi lahko odstopil po novem letu
Vprašljiva je v tem primeru tudi zadeva z Masleševo diplomo, ali gre res za afero ali je le medijska napihnjenost, vendar Požar, ki se je s to zadevo ogromno ukvarjal in se kot novinar še vedno ukvarja, potrdi, da sta oba dokumenta, tako diploma kot pravosodni izpit, domnevno sporna in da bi celotna zadeva po novem letu lahko eskalirala, kar pomeni, da bi moral Masleša oditi s pozicije prej kot marca, kot je napovedal. Kot tretjo sporno zadevo izpostavi reakcijo sodišča, ki “tudi nekaj pove o stanju znotraj slovenskega pravosodja”. “Jaz izhajam iz pravniške družine, oče je bil dolgo časa eden od vodilnih tožilcev v Sloveniji oziroma šef tožilstva na Štajerskem in kako bi on gledal na to situacijo, in ko bi novinar zahteval od njega, da pokaže diplomo in pravosodni izpit, bi to pokazal v naslednji minuti, to kar pa se zdaj dogaja, je zame kot pravnika, nepojmljivo,” je še dodal. S tem, da je to čudno, se strinja tudi Lukšič, ki trdi sicer, da je jasno, zakaj je prišlo do tega sedaj in ne prej. Z raziskovanjem o diplomi je začel novinar Luka Perš, ki ga Požar sicer osebno ne pozna, se pa strinja s Pirkovičem, ko izpostavi njegovo potencialno ogroženost zaradi takega razkritja. Na srečo se v Sloveniji kaj nasilnega novinarjem še ni zgodilo (razen enkrat), kar pa ne izključuje dejstva, da se tudi v prihodnosti ne more nič zgoditi, pove pa tudi, da je to sestavni del novinarskega poklica in da v tem primeru tveganje moraš sprejeti.
Da je šlo z zadevo Masleševe diplome za blatenje pravosodnega sistema, ni jasno, vendar “blatenje” nasprotnika ne bi bilo nekaj novega, to so počeli vsi, tako to počne tudi koalicija KUL, bivši predsednik stranke SD se s takim ravnanjem ne strinja in pove, da v slovenski politiki pogreša predvsem zavzemanje ljudi za nekaj in ne čakanje na volitve v tem smislu, da vsi čakajo na volitve, nihče pa do takrat ne stori kaj dosti. “Slovenija izgublja v tovrstnih bitkah, kot da gre v politiki samo za to, kdo bo vodil policijo, kdo bo vodil vlado, ne pogovarjamo pa se o tem, KAJ kdo dela in kakšne poteze vleče,” je še dodal.
Zakaj mediji gradijo Goloba in ne Pivčeve?
Ob vprašanju, zakaj politiki gradijo Goloba in ne Aleksandre Pivec, sta si gosta enotna glede tega, da ima Robert Golob boljše ozadje, vezano za pretekle prestope Aleksandre Pivec in njeno nepredvidljivost pri odločanju, na kateri strani je. “Načeloma potencial in pravo mero samozavesti za to ima, in če do parlamenta v prihodnosti pride, jo bo glede na njeno zagnanost težko zaustaviti”, meni Požar. In kaj je tisto, kar žene politike, je to denar, moč ali kaj drugega? Bojan Požar meni, da veliko politikov v politiko ne vstopa zaradi denarja, da je tukaj niz komponent, ki odločajo o tem, vsekakor pa je tukaj ena od glavnih državno gospodarstvo, ki je velik vložek v primeru, da bi bile vsa državna podjetja v zasebni lasti, na lokalni ravni, tudi z vidika EU.
Beseda je v nadaljevanju tekla o socialni demokraciji v Sloveniji, ki je po Lukšičevem mnenju nastala iz avstrijske, bistvo našega dojemanja socialne demokracije pa smo po njegovem mnenju dosegli, saj se zavedamo, da ima več socialna demokracija več struj in da ni samo upravljalska, da se nagiba k različnim oblikam socialne demokracije, je pa vsekakor Slovenija premajhna, da bi lahko peljali več kot eno. V novem letu nas čakajo volitve in večja polarizacija lahko vpliva na marsikaj.
Sodeč po dosedanjih izkušnjah je po mnenju Lukšiča “tista vlada, ki jo sestavlja najmočnejša vlada, sorazmerno stabilna. Šarčeva vlada je imela zelo malo poslancev in nasploh je bila koalicija manjšinska, česa takega si država ne sme privoščiti. Treba je narediti vse za to, da bo koalicija močna in da jo vodi najmočnejša stranka”, ki ob tem skeptično doda, da ne ve, ali je Slovenija za kaj takega sposobna in na to pripravljena.
