David Tasič je stvari vedno znal poimenovati s pravim imenom. Tako je jasno povedal, da »socializem nikoli v svoji zgodovini ni imel ‘človeškega obraza’. »Imel je obraz zločinca, imel je zverinsko podobo in krvave roke. Kadarkoli je zmagoval, so tekle reke krvi in se dogajale neštete krivice.« Glasno je opozarjal na krivico, storjeno Janezu Janši v letu 2014 s politično montiranim procesom in kasneje zaporom.
Pretresla nas je vest, da je bila pretrgana nit življenja junaka slovenske pomladi 1988 in 2014. Življenje Davida Tasiča je bilo prepleteno z ljubeznijo do pisane besede, z odstiranjem krutosti, ki so se v režimu dogajale posameznikom, ljudem, ki so bili režimu trn v peti ter z zavzemanjem za svobodo izpod okov totalitarizmov.
Bil je novinar in urednik časopisa Mladina od leta 1981 do 1989, kot novinar, kolumnist, dopisnik in publicist pa je sodeloval tudi z drugimi najpomembnejšimi mladinskimi revijami v tedanji Jugoslaviji, ki so predstavljale skromne otoke medijske svobode tedanjega časa. V tistem času je bil izbran tudi za najboljšega mladinskega novinarja.
Vedno je ohranil pokončno in neomajno držo
Na zablode in temne plati totalitarnega režima je svetil z ogromno lučjo, ko je objavljal intervjuje z znamenitimi političnimi disidenti tistega časa. Njegov feljton o Golem otoku, ki je kot prvi dokumentirano prikazoval dogajanja na tej mučilnici komunističnega režima, je sprožil burne odzive in polemike. Vendar Davida nič ni zaustavilo.
Tudi, ko je bil leta 1988 aretiran skupaj z Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom in ko so mu sodili na vojaškem sodišču v Ljubljani, je ohranil svojo pokončno in neomajno držo. Čeprav ga je vojaško sodišče obsodilo najprej na 6 mesecev zapora in nato na eno leto, in čeprav je preživel dva meseca v samici, je njegovo pero še naprej neusmiljeno odkrivalo zablode komunizma.
Po odhodu iz zapora je David Tasič tako ustanovil eno prvih neodvisnih zasebnih založb v Sloveniji, Založbo Karantanija. Ponovno drzen korak, mnogo pred drugimi, saj takratna jugoslovanska socialistična zakonodaja ni dopuščala možnosti ustanavljanja zasebnih založb. V svojih začetkih delovanja je Založba Karantanija objavljala aktualna publicistična in literarna dela, ki so bila prepovedana ali zamolčana v totalitarnem socialističnem sistemu (npr. Topla greda Marjana Rožanca in Črna maša za pobite v Rogu Tineta Debeljaka), od leta 1992 pa se je založba posvečala objavi del skoraj izključno slovenskih klasikov ter mladinskim in otroškim sodobnim slovenskim in svetovnim avtorjem. David Tasić je v vsem tem času tudi sam nadaljeval z objavo svojih avtorskih del.
David Tasič je stvari vedno znal poimenovati s pravim imenom. Tako je jasno povedal, da »socializem nikoli v svoji zgodovini ni imel ‘človeškega obraza’. Imel je obraz zločinca, imel je zverinsko podobo in krvave roke. Kadar koli je zmagoval, so tekle reke krvi in se dogajale neštete krivice.« Glasno je opozarjal na krivico, storjeno Janezu Janši v letu 2014 s politično montiranim procesom in kasneje zaporom.
Njegovo zavzemanje za pravičnost, svobodo, ohranjanje zgodovinskega spomina se je pomembno nadaljevalo tudi v okviru društva za politične zapornike, ki ga je vodil. Z njegovim odhodom smo izgubili dobrega in pokončnega človeka, bojevnika svobode in luči.
Vir: Nova24tv.si
