Hrvaški Večernji list je v 16. točkah objavil podrobno analizo Marakeške deklaracije. Podrobnosti sporazuma so grozljive.
Večernji list se sklicuje na analizo nemškega Bilda. Iz nje je razvidno, da deklaracija dokončno nacionalnim državam jemlje suverenost.
- Migracije so vedno »prinašale bogastvo, inovacije in trajnostni razvoj«, piše v sporazumu. Na podlagi katerih analiz je zapisana tatrditev?
Trditev o dobrobitih, ki jih prinašajo migracije, je eden od temeljev deklaracije. A tej trditvi ni priložena nobena analiza, niti ni navedeno, da katere raziskave se ta trditev nanaša. Seveda, migracije lahko prinašajo koristi, a ne vedno in povsod.
- Glede na besedilo sporazuma morajo države podpisnice »zaščititi pravico do svobode govora«, hkrati pa preprečiti financiranje »rasističnih medijev«. Kdo o tem odloča?
Ta točka lahko pomeni, da bodo države podpisnice uvedle cenzuro in določile, kaj je dopustno in kaj ne pisati o migracijah. Ali to pomeni, da bo vsako nasprotovanje migracijam označeno za rasistično?
- Zdravniki in mejni policisti bodo morali z migranti ravnati previdno, in sicer bodo morali upoštevati spol in njihovo kulturo. Kako naj si to razlagamo in kako bo to izvedeno?
Ali to pomeni, da moški zdravniki ne bodo smeli pregledovati migrantke? Ali to pomeni, da mejni policisti ne bodo ugotavljati identitete ženska tako, da bodo zahtevali, da si odkrije obraz?
- Da bi se izognili pojavu ljudi brez državljanstva, še posebej otrok, ki so rojeni na ozemlju druge države, se mora takoj in brezpogojno otroku dodeliti državljanstvo države, v katero starši nameravajo vstopiti ali države, kjer se je otrok rodil. Se s tem krši suverenost in zakoni držav EU?
Ta rešitev se sklicuje na zakonsko ureditev, ki trenutno obstaja v ZDA, vendar ni v skladu z zakonodajo držav članic Evropske unije. Tudi slovenski zakoni bi se kršili, če bi se otrokom, ki so bili rojeni v tranzitu na slovenskem ozemlju samodejno podelilo državljanstvo in potni list.
- V skladu s predlogom sporazuma je treba »sankcije proti ilegalnim migrantom ponovno preučiti in ukiniti«, ne glede na to, ali gre tudi zdaj za proporcionalne, nediskriminatorne in uravnotežene ukrepe. Ali Združeni narodi uvajajo brezzakonje?
To je zelo kontroverzen del sporazuma, saj je tisto, kar z zakonom ni sankcionirano, dovoljeno. In kdo bo odločal, kaj je diskriminatorno?
- V sporazumu je navedeno, da je »pravica vseh ljudi, da imajo dokumente« in da morajo države, v katere so migranti namenjeni, izdati te dokumente.
Postavlja se vprašanje, ali to velja za vse primere, saj nekateri ilegalni migranti na svoji poti organom določene države lažejo, kam so namenjeni. Je treba te dokumente izdati takoj in brezpogojno?
- Prepovedana so kazniva dejanja »iz sovraštva« do migrantov. Kaj je to zločin iz sovraštva?
Veliko držav v svojih kazenskih zakonikih nima opredeljenega »zločina iz sovraštva«. Kdo bo ocenjeval, da je nekaj narejeno iz sovraštva? Poleg tega, zločin je zločin, ne glede na to, proti komu je narejen. In zakonodaja velja za vse enako.
- Deklaracija jamči in države zavezuje, da migrantom omogočijo svobodo gibanja in zagotovijo liberalizacijo viznega režima.
Liberalizacija viznega režima bi sicer olajšala migracije delovne sile, a hkrati bi omogočila prihod ljudi, ki prihajajo izključno zaradi socialnih podpor.
- Po sporazumu bi »koordiniran nadzor mej« zagotavljal »varen prehod mej«. Kaj to pomeni?
Zdaj se nadzor meje usklajuje med mejnima službama dveh držav. To pa je nekaj novega. Ali je govora o nečem, kar sploh ni navedeno, ali gre samo za normalizacijo mejnih postopkov, ki se zdaj izvajajo le v izjemnih primerih?
- Države podpisnice morajo financirati »ciljne programe podpore«, s katerimi spodbujajo »trgovske in podjetniške ideje migrantov«.
To pomeni, da bo morala država iz svojega proračuna financirati podjetniške ideje migrantov in jim zagotoviti sredstva za ustanovitev podjetja. S tem se krši načelo tekmovalnosti in enakopravnosti na trgu ter diskriminira domača podjetja in podjetnike.
- Marakeški sporazum nalaga »medsebojno priznanje poklicnih kvalifikacij kot tudi neformalno izobraževanje«.
Težko je primerjati univerzitetno izobrazbo v zahodnem svetu s tisto v državah v razvoju. Ali to pomeni, da je treba zdravnikom iz Etiopije brez kakršnihkoli nostrifikacij omogočiti delo v evropskih bolnišnicah? In kaj pomeni »neformalno izobraževanje«? Ali to pomeni, da je nekdo »neformalno« opravil srednjo šolo kar na poti iz Afrike v Evropo?
- Vsi delavci migranti z različnimi ravni izobrazbe morajo dobiti socialno podporo
Socialno zaščito si sicer zasluži vsak, toda kdo bo določil, kakšna bo in ali bo enaka zaščiti domačega prebivalstva?
- Glede na sporazum morajo države podpisnice »preprečiti polarizacijo in okrepiti zaupanje javnosti v migracijsko politiko«. Kako to doseči?
Že zdaj je javnost v Evropi glede migracij zelo skeptična, še posebej do ilegalnih migracij. In kako se lahko neka država zavezuje, da bo preprečila polarizacijo? S preganjanjem vseh, ki nasprotujejo migracijam? In kaj se zgodi z državo, ki gtega ne prepreči?
- Deklaracija navaja »pozitivne učinke« in »pozitiven doprinos« migracij. Kaj pa negativni učinki?
Na več mestih je v deklaraciji zapisano, da so učinki migracij pozitivni, nikjer pa niso navedeni negativni uini. Sporazum je zato zelo enostranski.
- Sporazum nalaga državam, da morajo omogočiti združitev družin migrantov.
Kako to izvesti in do katerega kolena sorodstva združevati družine? Gre le za ožje družinske člane ali za celotno sorodstvo? In kdo bo to plačal?
- Za konec najpomembnejše vprašanje: zakaj je kar na 45 mestih v sporazumu navedeno, da se države podpisnice »zavezujejo«?
Čeprav politiki javnost prepričujejo, da sporazum ni zavezujoč in da gre le za »skupek priporočil«, je kar na 45 mestih v sporazumu navedeno, da se »države podpisnice zavezujejo«.
