27.9 C
Ljubljana
četrtek, 25 julija, 2024

Podnebni radikalizem kot orodje v rokah Goloba za zasebne energetske posle?

Piše: Jože Biščak 

Tina Seršen, sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, do včeraj precej neznana državna uradnica, je pretekli teden postala zvezda družbenih omrežij. Izkazala se je kot vneta nasprotnica graditve drugega bloka jedrske elektrarne, ki bi Sloveniji prinesel prepotrebno energetsko stabilnost, in kot goreča vernica podnebnega alarmizma.

Zaradi napada Rusije na Ukrajino je bila oskrba Evrope z električno energijo motena, cene so poletele v nebo. Toda ni bila vzrok vojna, ampak nerazumna energetska politika posameznih vlad in evropskih birokratov v Bruslju, ki si želijo čimprejšnji tako imenovani zeleni prehod. To pomeni opuščanje fosilnih goriv in tudi jedrske energije, kar naj bi nadomestili z obnovljivimi viri energije, predvsem z vetrnimi in s sončnimi elektrarnami. Povedano drugače: Evropa naj bi postala brezogljična celina.

Argumenti družboslovcev

Apologeti »nove energetske prihodnosti« so družboslovci; najbolj zagreti med njimi skrajni levičarji. Razmišljajo takole. Sodobna (zahodna) civilizacija je zrasla in postala najuspešnejša v zgodovini človeštva zaradi poceni energije iz fosilnih goriv in jedrskih elektrarn (po II. svetovni vojni). Če to uničimo, menijo, bomo uničili tudi kapitalizem in prešli v brezrazredno socialistično (komunistično) družbo, kjer bomo vsi enaki (v revščini in bedi).

Tudi Tina Seršen je družboslovka, nadobudna FDV-jevka, ki meni, da je dovolj poučena o energetiki, da se lahko kosa z energetskimi strokovnjaki. Tako je pretekli teden po spletu zakrožil venček njenih izjav, ko na konferenci, na kateri so govorili o drugem bloku jedrske elektrarne, s povzdignjenim glasom »uči« sogovorce o domnevni škodljivosti jedrske energije. Po njeno drugega bloka nuklearke ne bi smeli graditi, ker to pač ni v skladu z zeleno agendo, čeprav gre za čist vir energije. »Dejstva, dejstva, dejstva. Številke, številke, številke,« je kot papiga ponavljala, ko so ji zbrani gospodarstveniki razložili, da njeni argumenti proti nuklearki ne držijo. Zagrozila jim je celo z odvzemom subvencij, če ne bodo upoštevali smeri, ki jo je začrtala vlada. To je, da bo Slovenija posejana z vetrnimi in s sončnimi elektrarnami.

Kolerični izpadi Seršenove

»Poleg koleričnih izpadov je jasno, da dama ne razume, o čem govori, in to kompenzira z govorjenjem na pamet oziroma s tistim, kar so ji povedali profesorji na FDV. Trdi, da leta 1975, ko smo gradili nuklearko v Krškem, ni bilo nobenih varnostnih standardov,« so poročali na portalu Nova24TV.

Varnostni standardi so seveda bili, še posebej so jih poostrili po potresu v Makedoniji leta 1963. Bili so krepko nad standardi, ki so za jedrske elektrarne veljali v Sovjetski zvezi, poleg tega so nuklearko v Krškem gradili Američani. Tudi zato krška nuklearka v pol stoletja ni bila nikoli v niti najmanjši nevarnosti, izpadi pa so zelo redki. Elektrarne se danes gradijo po približno istih normativih, kot je bila zgrajena slovenska. Poleg tega Sloveniji ni treba izstopiti iz EU, kot trdi državna sekretarka, da bi gradili novi blok nuklearke. Na Finskem so denimo aprila dali v obratovanje največjo jedrsko elektrarno v Evropi, pa nihče ne zahteva, da Finci izstopijo iz EU.

Histerična Seršenova

Zanimivo je tudi, da je Seršenova dejala, da v sedemdesetih »ni bilo ne okoljske zakonodaje, nobenih človekovih pravic, nobenih gradbenih standardov«. Zanimivo zato, ker Seršenovi podobni radikalci trditve oziroma njena politična opcija idealizirajo nekdanjo komunistično državo. »Res ni bilo rožnato, a mednarodne projekte smo gradili s pomočjo ameriških dolarjev in ameriške tehnologije (predpogoj za gradnjo) ter sredstvi ZDA, Mednarodnega denarnega sklada in zahodnoevropskih držav ter z njihovimi gradbenimi standardi. Inženirji, ki so jih načrtovali, so bili tujci. Je pa nepoznavanje tematike graditve obstoječe nuklearke s strani državne sekretarke res strašljivo,« so zapisali na portalu Nova24TV.

A najbolj neprecenljiva in zelo zgovorna je bila njena živčnost na koncu, češ da želi predstaviti nasprotno mnenje. Sogovorce je obtožila enoumja. Ljudje, ki so poslušali, so obnemeli in jo gledali. Tisti, ki so bili tam, so kasneje povedali, da so bili domači in tuji gostje šokirani nad njenim nepoznavanjem energetike.

Družboslovci nimajo pojma o energetiki

To, kar je Seršenova predstavila na omenjeni konferenci, je le vrh ledene gore. Enaka stališča je ponovila že v prejšnjih javnih nastopih, a so šla nekako mimo javnosti, saj razen desnih medijev o njenem »znanju« ni poročal nihče. Na še eni konferenci je državna sekretarka dejala: »Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo JEK2, vendar današnje tehnologije omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije.« Namigovala je celo,  da bi lahko vetrne in sončne elektrarne gradili na zavarovanih območjih Nature 2000; na območju, ki je označeno kot zaščiten biohabitat, zaradi katerega kmetje ne morejo več obdelovati svoje zemlje, ker morajo paziti, da ne ubijejo kakšnega metuljčka.

Seršenova torej predlaga, da pa Golobovi menedžerji lahko tam vendarle industrializirali območje z dragim virom energije, čeprav bi morala vedeti, da so vetrne elektrarne nevarne za okolje. Za njihovo delovanje je potrebno olje. In če pride do razlitja, kot se je to nedavno zgodilo v Skandinaviji, pride do okoljske katastrofe.

Neuresničljivi načrti

Vodilni svetovni strokovnjaki na področju energetike opozarjajo, da obnovljivi viri energije nikakor ne morejo nadomestiti jedrske energije. Kaj vse bi morali narediti, je nedavno v posebni številki Demokracije opozoril dr. Rafael Mihalič, ugleden mednarodni strokovnjak s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Po njegovih besedah bi morali v Sloveniji količino OVE (obnovljivih virov energije) v naslednjih sedmih letih povečati za 12-krat, v naslednjih 25 letih pa za 20-krat (glede na zdajšnje stanje za 750 MW instaliranih sončnih elektrarn). Časovni okviri so na področju elektroenergetike zelo kratki. Samo za občutek, pravi Mihalič: izdelava velikega sistemskega transformatorja traja najmanj 16 mesecev, graditev visokonapetostnega daljnovoda (DV) od pobude do obratovanja okrog 30 let (DV Maribor–Dunaj ali DV Krško–Beričevo).

Če bi torej želeli resnično udejanjiti scenarij, ki ga zagovarja Seršenova, bi v Sloveniji morali v naslednjih 7 letih vsak dan, petek in svetek, priklopiti bodisi za 5,5 MW sončnih elektrarn ali za okrog 3 MW vetrnih elektrarn. Tudi za drugo opcijo, »sončno elektrarno na vsako slovensko hišo«, bi bilo hkrati treba v celoti prenoviti dobršen del distribucijskega omrežja in tako rekoč celotno nizkonapetostno omrežje. Samo slednje bi pomenilo zamenjavo okoli šest transformatorjev in skoraj 18 kilometrov vodov (razkopavanje mest, vasi, polaganje kablov) dnevno. Če bi se odločili za opcijo z vetrnimi elektrarnami, bi bilo treba do teh zgraditi nekaj 1000 kilometrov srednjenapetostnih in visokonapetostnih vodov. Za slednje lahko tako imenovano umeščanje v prostor po dosedanjih  izkušnjah traja desetletja. Skratka, drag in skoraj neuresničljiv projekt po časovnici, ki ga predvideva zelena agenda.

Seršenova le koristna idiotka

Poznavalci pravijo, da je Tina Seršen le koristna idiotka oziroma orodje v rokah tistih, ki želijo z vetrnimi in s sončnimi elektrarnami zaslužiti na račun neto davkoplačevalcev. Po njihovem mnenju dela prostor Robertu Golobu, ki ima premierski položaj za začasno politično funkcijo, drugače pa prek Gen-I, kjer je bil nekoč predsednik uprave, načrtuje zasebni posel s prodajo sončnih panelov. Tudi sicer je Golob z nekdanjimi sodelavci iz Gen-I in tudi družinskimi prijatelji dobesedno okupiral vse vodstvene položaje znotraj državne energetike.

»Za to je seveda najprej treba zrušiti kakršen koli predlog o graditvi novega bloka jedrske elektrarne. Kot sredstvo za dosego tega cilja je prek svojega ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra (ki je neverjeten energetski ignoramus za nekoga, ki je nekoč delal v energetiki) rekrutiral Tino Seršen, ki je o energetiki poučena ravno toliko kot sam minister Kumer, je pa bolj načitana o tem, kako je treba uničiti potrošništvo in kapitalizem,« so zapisali na portalu Nova24TV. 

Pod Golobovo vlado Slovenija zagotovo ne bo videla drugega bloka nuklearke, čeprav bi ga država (ker gre za stabilen inj zanesljiv vir energije) krvavo potrebovala. Vprašanje je le, ali bomo aktualnemu premierju dovolil, da s takimi potezami iz Slovenije naredi energetsko puščavo in »invalidno« nacionalno gospodarstvo, ki je odvisno od subvencij. Za državljane to pomeni, da bodo postali reveži, odvisni od socialnih pomoči.

Finska odpira, Nemčija zapira jedrske elektrarne

Novozgrajeni finski jedrski reaktor Olkiluoto 3 (OL3) je aprila začel z redno proizvodnjo elektrike. Od takrat so cene električne energije na Finskem padle za 75 odstotkov, je poročal švedski portal Fria Tider.

Medtem ko številne evropske države zaradi zelene agende opuščajo jedrsko energijo, so aprila na Finskem v omrežje priključili največji jedrski reaktor v Evropi. OL3, ki pokriva 14 odstotkov finskih potreb po elektriki, naj bi uporabljali najmanj 60 let. Reaktor je polno moč sicer dosegel že septembra lani in bi ga morali v omrežje priključiti decembra 2022, a so to zaradi dodatnih preizkusov večkrat prestavili.

Finska vlada je tudi podaljšala obratovanje druge jedrske elektrarne v državi. Ta bo obratovala do leta 2050, kar je skoraj četrt stoletja dlje, kot so prvotno načrtovali. Finska bo tako z obema jedrskima elektrarnama pokrivala približno tretjino potreb države po elektriki.

Povprečne cene električne energije v državi so se po priključitvi  reaktorja Olkiluoto 3 v omrežje znižale z decembrskih 245,98 evra na 60,55 evra za megavatno uro. To je kar 75,38-odstotno znižanje, kažejo podatki borze električne energije Nord Pool.

»Zahvaljujoč OL3 smo pridobili večjo stabilnost sistema. Gre za ogromno jedrsko elektrarno, eno največjih na svetu, ki je povezana z majhnim sistemom,« je povedal Jukka Ruusunen, izvršni direktor omrežnega podjetja Fingrid. OL3 je s 1.600 megavati zmogljivosti največji reaktor v Evropi, medtem ko za največjo jedrsko elektrarno velja elektrarna Zaporožje v Ukrajini.

Medtem se je Nemčija odločila za popolno opustitev proizvodnje jedrske energije. Zaprli so še zadnje tri jedrske reaktorje Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland, kar se že pozna. Nemčija je medtem zdrsnila v recesijo. Obseg bruto domačega proizvoda se je v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani skrčil za 0,3 odstotka.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine